Skip to content

Bakos.si

Še korona je nemočna proti pijačam iz samorodnic

Letos kar 33 zlatih medalj na državnem ocenjevanju med 163 vzorci fermentiranih pijač iz grozdja samorodnic

Kljub epidemiji, ki je spremenila marsikaj v naši vsakdanjem življenju, so se nekateri tradicionalni dogodki in prireditve uspeli ohraniti tudi v letu 2020. Tako je tudi letos, v organizaciji družine Farkaša (Bar »Geza se zeza«) v Beltincih, s pomočjo Javne službe kmetijskega svetovanja Slovenije – KGZ Murska Sobota, potekalo odprto državno strokovno ocenjevanje vzorcev fermentiranih pijač iz grozdja samorodnic. Vzorce iz Slovenije (zlasti iz Prekmurja, Štajerska in Dolenjske), ter Hrvaške in Madžarske, so zaradi Covid-19 ocenjevali v štirih terminih, saj so se morali prilagajati. Anonimna strokovna komisija, kjer je glavno besedo imel Ernest Novak, univ. dipl. inž. agr., specialist za vinogradništvo in vinarstvo, je ocenila 163 vzorcev fermentiranih pijač iz samorodnic, kar je za 27 (190) vzorcev manj kot lani. K nižjemu številu vzorcev je vsekakor botrovala epidemija korona virusa, saj mnogi pridelovalci in ljubitelji tovrstne pijače niso imeli možnosti priti v Beltince.

Kot nam je povedal Ernest Novak, je letos bilo največ vzorcev (59) Šmarinice, sledile so rdeče zvrsti (27), Gamay (12), Jurka (11), Rdečkaste ali rose zvrsti (10)…, bilo je tudi devet vzorcev penečih pijač iz samorodnic. Na preverjanje so bili poslani še vzorci: Izabele, Kvintona, Othella…, nekaj vzorcev je bilo deklarirano kot samorodnice, vendar je prevladovala žlahtna nota vinskih sort grozdja. „ Za ocenjevanje smo uporabili dvajset točkovni sistem, ki uradno velja za vina. Za zlato diplomo je bila potrebna ocena vsaj 16,80 točk. Takih vzorcev je bilo letos 21,5 (lani: 15,8) %. Več kot 16 točk je doseglo 121 vzorcev, izločeno pa je bilo 14 vzorcev (8,6%). Pri poimenovanju sort samorodnic obstaja tudi za »enako« sorto več sinonimov ali lokalnih imen. Tudi embalaža v kateri se prinašajo vzorci fermentiranih pijač, odraža odnos pridelovalca do te pijače. Če komentiramo stanje vin na podlagi vizualnega izgleda, glede na barvo je ta spekter barv odvisen od sorte ali kombinacije sort ter seveda tehnologije in časa trajanja maceracije. Tu bi morali v bodoče pri deklariranju fermentirane pijače biti bolj natančni, če gre za roze, rdečkasto ali rdečo pijačo, saj se to pri oceni za barvo upošteva. Kar se tiče vizualnega stanja bistrosti preverjenih vzorcev je bila večina vzorcev primerno do kristalno bistra. Nekaj vzorcev je imelo usedlino beljakovinske motnosti, tudi vrelna motnost je bila prisotna. Ugotavljam, da tam kjer se z negovanjem ukvarjajo vinogradniki, ki so že ali še negujejo poleg samorodne še žlahtno trto je glede bistrosti manj težav. Uporablja se tudi bentonit za stabilizacijo vina na termolabilne beljakovine. Pijače se tudi filtrirajo in originalno ustekleničijo“, je razložil Novak.

Glede vonja se je na podlagi deklariranja pijače tudi iskal značilen vonj dotične sorte. Ta je bil pri nekaterih vzorcih sortno izrazit ali delno odkrit ali pa ga sploh nismo zaznali. Zaznali so tudi prisotnost žlahtnih arom vinskih sort s katero so nekateri hoteli dvigniti »šmarnični vonj«.Tudi uporaba žvepla vpliva na odkritost in zaznavo arome v fermentirani pijači. Največ pomanjkljivosti je bilo pri uporabi žvepla, saj so nekateri vzorci pijač izkazovali pomanjkanje žvepla tako imenovano oksidacijo ali so se začeli nagibati k oksidaciji, drugi pa so vsebovali preveliko količino prostega SO2. Nekaj vzorcev je imelo tudi na vonj prisotnost nečistih vonjav, kot posledico nenadzorovanega vrenja mošta, nečiste maceracije ter neprimernega vzdrževanja lesenih posod. Tudi mošte iz grozdja fermentiranih pijač je potrebno po stiskanju po 12-36 urah razsluziti-pretočiti in dodati vrelni nastavek. „ Največ točk pa fermentirani pijači prinese ocena okusa ter njegove harmoničnosti in trajanja. Bili so vzorci z izrazito grobo kislino, kar ni primerno, če je kislina rahlo poudarjena je to za šmarnico značilno, v primeru da zaznamo pri pokušnji sladko, kisli okus, pa tudi ni optimalno. Z dosladkanjem mošta ali z zaustavitvijo vrenja ni vedno primerno, da hočemo prikriti višjo kislino. Rajši izvedimo v fazi mošta kemični razkis ali v fazi vrenja biološki razkis. Za ta dva postopka so že potrebne vinarske izkušnje. Kot modni trend ali mogoče »tržna niša« pa je bilo tudi nekaj vzorcev fermentiranih pijač ne glede na barvo z višjim preostankov nepovretega sladkorja. To ni zgodovinska, tradicionalna značilnost fermentiranih pijač iz grozdja samorodnic. Take pijače zahtevajo v fazi negovanja tudi večjo uporabo SO2 ter higiensko neoporečno posodo in sterilno filtracijo. Nekaj je bilo tudi okusov po žveplove starini, kjer leseni sodi niso bili po konzerviranju dobro izprani-namakani. Konzerviranje lesene posode z ostankom vina in žveplanje s trakovi ni primerno. Harmoničnost okusa, kjer te pri pokušnji pijače, ko jo »zadržiš« nekaj časa v ustni votlini, nič ne moti, je pa najvišja vrednota tudi fermentiranih pijač iz samorodnic. Pri Jurki in Izabeli je včasih težava z nizko kislino in taka pijača je mehka na okus, kar pa tudi ni dobro“, je Novak svetoval pridelovalcem za prihodnje, kajti strokovna izkušnja organoleptičnega pregleda tolikih vzorcev različnih fermentiranih pijač, lahko pomeni Javni službi za kmetijsko svetovanje nadaljnje smernice strokovnega sodelovanja z vsemi zainteresiranimi pridelovalci fermentiranih pijač, ki izkažejo tak interes.

Že od postavitve brajdnega nasada, oskrbe tudi nadzorovanega in evidentiranega varstva pred boleznimi in škodljivci, se začne pot do dobre kakovosti grozdja. Na grozdju samorodnic v kritičnih-vlažnih letih kot je tudi letošnje poletje, prihaja do okužb jagod ali delov grozdov s peronosporo. „Letos je v veliki meri bila prisotna tudi »nova bolezen« črna gniloba, oidij pa je na nekaterih občutljivih samorodnicah, že vsakoletni pojav. Tudi kapi-odmiranje lesa samorodne trte so že dve desetletji prisotne. Od škodljivcev je samorodna trta občutljiva na listno obliko trsne uši. Pojavlja se tudi Ameriški škržat, kot prenašalec zlate trsne rumenice, ki lahko uniči brajdne nasade. V vlažnih letih in na lokacijah z visoko talno vlago ali nepropustno plastjo se pojavljajo fiziološke motnje na listih zaradi prekomerne vlage v območju korenin. Gojenje samorodnih trt, kakor tudi predelava grozdja in nega mošta ter fermentirane pijače zahteva od pridelovalcev vsako leto več strokovnega znanja ter potrebe po izobraževanju“, je dodal Ernest Novak, specialist za vinogradništvo in vinarstvo.

Kakorkoli že, letos je bilo podeljenih 33 zlatih medalja, ki so jih prijeli: 3x Kozelinovi (Gerlinci), 3x Janez Erniša (Suhi Vrh), 2x Robi Matečko (Sp. Hlapje), 2x Aleksander Cvitanič (Zamušani), 2x Branko Mesarič (Beltinci), 2x Gizela Bohar (Bodonci), 2x Marija Košar (Duplek), Družba PTP, Matjaž Podvinski (Dolenje Kamence), Jože Trep (Duplek), Istvan Vidovic (Szentgyörgyvár, Madžarska), Rudi Kos (Rajec), Drago Kočka (Koncovčak, Hrvaška), Jožef Hozjan (Odranci), Fodor Šandor (Števanovci, Madžarska), Gaber Deber (Madžarska), Bela Kuzmič (Veščica), Vlado Kerman (Filovci), Jože Števanec (Rankovci), Mihael Fartek (Motovilci), Jani Ferencek (Apače), Jožef Kociper (Odranci), Anton Končina (Straža), Avgust Sinkovič (Vrhovo) in Bogomir Jaug (Brezovci).

Vse fotografije so iz leta 2019

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: