Na Dajnkovem simpoziju v Muzeju Špital je spregovorilo kar 25 znanstvenikov in gostov
Februarja letos je minilo 150 let od smrti enega najbolj uglednih rojakov z radgonskega območja sploh, jezikoslovca, duhovnika in pisatelja Petra Dajnka iz Črešnjevcev. In z namenom, da bi čimbolj predstavili njegovo življenje in delo, so občina Gornja Radgona, Zavod Kultprotur, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (GFML), v radgonskem mestnem muzeju Špital, pripravili Dajnkov simpozij. Na solidno obiskanem dogodku so zbrane pozdravili županja občine Gornja Radgona Urška Mauko Tuš, gostiteljica simpozija, podpredsednik SAZU Marko Snoj, rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič, soboški škof Peter Štumpf, svetovalec ministrice za kulturo Marko Sraka, poslanka DZ Vera Granfol in ravnatelj GFML Zvonko Kustec. Po krajšem kulturnem programu, v katerem so nastopili dijaki GFML, so sledile predstavitve referatov o Petru Dajnku in na splošno o prostoru med Muro in Dravo v 18. in 19. stoletju. Eno najbolj prepoznavnih Dajnkovih del je bila slovnica vzhodnoštajerskega narečja in poskus uvedbe novega slovenskega črkopisa, dajnčice. V tej je dvočrkja iz dotedanje bohoričice zamenjal z eno črko za slovenske šumnike. V dajnčici je bilo v nekaj letih natisnjenih okrog 50.000 knjig, med njimi tudi prva slovenska čebelarska knjiga.
Na simpoziju je poleg omenjenih gostov sodelovalo še kar 19 različnih predavateljev, ki so s svojega vidika predstavili radgonskega rojaka Petra Dajnka rojenega 23. aprila 1787 v Črešnjevcih in umrlega 22. februarja 1873 v Veliki Nedelji, kjer je bil tudi pokopan. Peter Dajnko se je rodil vinogradniku Filipu Dajnko in materi Marija roj. Korošec. Po končani gimnaziji v Mariboru je študiral teologijo in filozofijo v Gradcu. Študij je končal leta 1814. Po posvečenju za duhovnika je bil najprej kaplan v Radgoni, pozneje pa župnik in dekan v Veliki Nedelji. Nekaj časa je bil tudi okrožni šolski nadzornik. Leta 1824 je izdal (v nemščini) knjigo Lehrbuch der windischen Sprache (Učbenik slovenskega jezika). Knjiga je pravzaprav slovnica vzhodnoštajerske slovenščine. V knjigi je Dajnko predstavil tudi svoje poglede na pravopis in uvedel poseben črkopis, ki se po njem imenuje dajnčica. To pisavo je potem uporabljal v svojem obsežnem delu, ki zajema šolske učbenike, nabožno literaturo in tudi nekaj strokovne literature. Med strokovno literaturo velja posebej omeniti knjigo Čelarstvo (pravzaprav v dajnčici Чelarstvo), ki je prva knjiga o čebelarstvu napisana v slovenščini. Poskusil je prevesti tudi Biblijo. Po letu 1839 je dajnčico nadomestila gajica, ki je v uporabi še zdaj. Peter Dajnko je umrl februarja 1873 v Veliki Nedelji. Dajnkova rojstna hiša v Črešnjevcih danes velja za lokalno znamenitost, saj je ena od redkih dobro ohranjenih tipično panonskih hiš izdelanih iz tramov in obdanih z ilovico ter kritih s slamo. V hiši je etnološka zbirka in zbirka Petra Dajnka. O vsem tem in še o marsičem drugem je na tokratnem Dajnkovem simpoziju spregovorilo kar 19 uglednih Slovenke in Slovencev.
Za zaključek simpozija na visoki ravni, je v cerkvi svetega Petra v Gornji Radgoni, škof, dr. Peter Štumpf daroval sveto mašo. Ob tem sta somaševala še beltinski rojak, dr. Vinko Škafar roj. 1939) in Franc Hozjan, radgonski župnik. Slednji se je udeležil tudi simpozija. Ob tem pa je bila na simpoziju tudi radgonska dejavna katehistinja Nataša Preglav. Maše se je udeležila tudi večina predavateljev in radgonska županja Urška Mauko Tuš. Dodajamo še podatek o številu ljudi, ki ta čas na območju Slovenije nosijo priimek Dajnko. Po podatkih SURS je v Sloveniji 55 ljudi s priimkom Dajnko. Gre za priimek, ki je v vsaj Sloveniji na 7.146. mestu. Na območju Pomurja ima priimek vsega 9 ljudi. Ta priimek je v Pomurju na 1.581 mestu. (F.K.)
Fotografije: Franci Klemenčič