Majhno okroglo svetišče v vasici Selo na Goričkem ima med prekmurskimi umetnostnimi spomeniki prav posebno mesto.
Podobno kot celotno Prekmurje, je tudi rahlo hribovito območje Goričkega prepolno kulturnih in zgodovinskih znamenitosti in zanimivosti, katere si gostje iz drugih delov Slovenije in tudi iz tujine vse pogosteje obiskujejo. In če temu dodamo prav prisrčno, pestro in zanimivo pokrajino je jasno, da gre za območje, ki si ga izplača obiskati, lahko z vozili, kolesi, motorji, peš… Med drugimi tudi vas Selo, na obrobju vzhodnega Goričkega. Vas Selo, v turistični občini Moravske Toplice, leži na nadmorski višini 295 m in predstavlja tipično razloženo naselje ob cesti Murska Sobota – Prosenjakovci – Madžarska. Iz vasi se odcepi cesta v bližnjo Čikečko vas in naprej v Motvarjevce, Kobilje, Dobrovnik… Cesta skozi bližnje Prosenjakovce vodi na manj kot 3 km oddaljeno Madžarsko. V sami vasi pa prebiva nekje 250 duš, ki se ukvarjajo predvsem z kmetijstvom in obrtjo, velika večina pa je zaposlena v večjih okoliških krajih.
Na dnu selanske doline je edinstvena opečna romanska rotunda v Sloveniji. Provincialno izhodišče za materialni nastanek Selanske rotunde daje tej stavbi poleg turniškega in domanjševskega primera sloves najstarejše stavbe v Sloveniji. Izpred cerkvice stoji informativna tabla na njej pa je zapisan tale zapis: Rotunda je kot biser položen v dolino Kobiljanskega potoka. Po legendi naj bi sprva pripadala templjarjem, a resnica o tem ostaja še naprej zapredena v skrivnosti. V pisnih virih se kraj Selo (Lak) prvič omenja 1340 in 1365 kot seu valle Lak Sancti Nicolai (v dolini sv. Nikolaja ). Okroglo svetišče je arhitekturno odličen preostanek domnevno obsežnejše srednjeveške monastične postojanke. Izpod beline opleska preseva opečni plašč zunanjščine, ki ga slikovito členijo temeljni zidec iz vulkanske kamnine, ritmično razporejene lizene in pod streho razgibani venčni zidec. V romanskem stavbnem kanonu so scela ubrani apsidi, portal, okenske odprtine, ter notranjščina. Ta je v pritličnem predelu oblikovana v deset sedežem namenjenim vdolbin, prehodi valjastega ostenja v kupolo pa členi opečni venec. Med tipološko primerljivimi romanskimi arhitekturnimi uresničitvami ji gre zaradi slogovne kakovosti vidno mesto v širšem podonavskem prostoru, priča pa tudi, da je utegnila nastati pod visokim patronatom še pred sredino 13. stoletja.
Notranjščina je bila najverjetneje prvič poslikana ok. ali po letu 1300. Od nje je preostala zgodnjegotska v apnenem beležu izvedena kompozicija Pohoda in poklona treh modrih. V času okrog leta 1300 se je nekemu učenemu menihu zastavila teološko poglobljena predstava Kristusovega pasijona. S simboli evangelistov, Prestolom milosti (Thronus gratiae ) in Vstalim Kristusom v kupoli, so jo potlej v fresko tehniki tam okrog leta 1410 uresničili po imenih neznani slikarji iz v t.i. vojvodske delavnice. Umetnostni značaj pasijonskih slik in poslikave izpričujejo zagledanost mojstrov v t.i. drugi praški slog, ki pa je tu ob dunajskem posredništvu že razpoznavno izzvenel v duhu mednarodnega oz. Mehkega gotskega sloga. Nekdanji gotski krilni oltar iz ok. 1490 (danes v madžarski Narodni Galeriji/Magyar Nemzeti Galeria v Budimpešti ) je apsidi nadomestila baročna podoba Križanja. Rotunda je bila prezidana v letih 1845–46. Današnjo, deloma rekonstruirano romansko podobo so ji povrnili po obsežnih konservatorskih in restavratorskih delih leta 1956. Poslikava v kupoli je bila restavrirana 1980.
Rotunda v Selu letno privabi več tisoč turistov in vedno več ženitnih parov. Obiskovalci rotunde se raznovrstni. Vsako leto obisk vračajo osnovnošolci in srednješolci iz Slovenije in predvsem Madžarske. Razna društva in upokojenci oziroma zaključene skupine, ki se potepajo po Prekmurju in so v svoj repertoar vključili ogled rotunde v Selu. Med obiskovalci prevladujejo Slovenci, sledijo jim Madžari. Pogosto okroglo cerkvico obiščejo tudi nemško govoreči turisti. Zelo radi si cerkvico ogledajo še individualni obiskovalci, družine in kolesarji (slednji predvsem v pomladnem in poletnem času), ki odkrivanje rotunde združijo še z drugimi vsebinami, kot so rekreacija in podobno. (M.S.)
Fotografije: Marjan Slavič