Kako je Edi Leskovar iz Stare Gore je izdelal še en novi kmečki voz »garčnik«?
Med nami je še vedno veliko zanimivih ljudi, ustvarjalcev in inovatorjev, na čigave storitve smo vsi lahko ponosni. Poleg profesionalcev, ki svoje delo opravljajo v širšem interesu, pa so zraven tudi ljubiteljski ustvarjalci, ki pogosto presenetijo, ne le sebe in svoje najbližje, temveč tudi stroko. In med slednje gotovo sodi tudi kolar, sicer tudi kmetovalec, rejec prašičev, in sedaj upokojenec, 76 – letni Edi Leskovarjem s Stare Gore pri Svetem Juriju ob Ščavnici, katero mnogi Slovenci poznajo tudi po posebnim mlinom na veter. Ustvarjalni Edi, ki nikakor ne more mirovati, je namreč tokrat javnosti predstavil svojo novo umetnino. „Po dolgih letih sem izdelal kompleten kmečki voz, kateremu pravimo garčnik,“ je dejal Edi, ki je mimogrede eden redkih živečih kolarjev v Sloveniji, in ki še vedno zna narediti vse kolarske izdelke, ter tudi sestaviti kompletne kmečke in tudi gosposke vozove. Leskovar je zato in tudi zaradi pojavljanja v medijih v preteklih desetletjih, znan po vsej Sloveniji.
„Ravno prek objav o mojem delu v medijih me ljudje pokličejo, če bi jim izdelal kak kolarski izdelek. Tokrat me je poklical ljubitelj kmečkega orodja in vozov Tadej Murkovič iz Bodislavcev, ki je zbiratelj kmečkih orodij, kmečkih vozov in drugih zgodovinskih predmetov. Želel si je, da mu izdelam kompleten kmečki voz, ki mu pravimo garčnik. To je voz s katerim so s vprežno živino, po navadi z eno kravo, šli na travnik ali püngrad, sadovnjak, ter na kake vrati, po travo, za živino. Ko so ga vpregli s konji, pa so se odpeljali z njim v oddaljeno mesto po nakupih, na mlin, na »oljovo«, ali kakih drugih opravkih. Čez lojtre so položili desko, ki je služila za sedež. Če so položili več desk za sedež so se z njim, ko je bil »opleten«, okrašen z »pantli«, trakovi in rožami peljali tudi na gostijah. Tak voz imelo v preteklosti skoraj vsa mala ali večja kmetija. Moram reči, da sem z veseljem sprejel naročilo, naročnik je spremljal izdelavo voza in je del delavnega procesa posnel z video kamero. Voz bo sedaj romal v nadaljnjo obdelavo, to je h kovaču, ki ga bo okoval. Naročnik voza je to delo zaupal kovaškemu mojstru Janezu Miru iz Grabonoša pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ki daleč naokoli ednini vozno podkovski kovač, ki pa se sedaj ukvarja umetnim kovaštvom.“ je razložil kolar Edi.
Sam sogovornik in tudi drugi poznavalci tradicije tovrstnih opravil in poklicev, so veseli, da se tudi na ta način pred umiranjem ohranjajo tovrstne stare obrti. V trem primeru gre za kolarstvu, a včasih se pojavijo tudi kakšni drugi obrtniki, ki so zanimivi tudi za zgodovinarje. Tudi zaradi tega je vseh pohval vreden kolarski mojster Edi Leskovar, ki kljub zrelim letom, ob znanju in izkušnjam, ima veliko volje do vihtenja kolarske sekire. Omeniti kaže, da je Edi izučen kolar, saj se je kolarske obrti izučil pri kolarskem mojstru Alojzu Dolinšku v Presiki pri Ljutomeru, ter pri Ledinšku v Središču ob Dravi. Čeprav nima mojstrske diplome, pa je Edi Leskovar nedvomno mojster svojega poklica, kar potrjujejo tudi njegove umetnine.
Edi Leskovar – Stara Gora, Sveti Jurij ob Ščavnici
Rodil se je isti dan, kot rejenka Jugoslavija, 29. novembra 1943, na Stari Gori, in je eden redkih kolarjev v Sloveniji sploh. Kolarskega poklica se je učil pri Alojzu Dolinšeku v Presiki, obrtno šolo pa obiskoval v Ljutomeru. Ker ni imel dela v svojem poklicu se je preusmeril v kmetovanje. Ob tem se ljubiteljsko, posebno ko pride kako kolarsko naročilo, posveti kolarstvu in tako zavihti kolarsko sekiro. Njegovo življenjsko kolarsko delo je izdelava lesenih zobatih mlinskih koles in drugega postrojenja v slovitem mlinu na veter na Stari Gori. Tisti, ki kaj da na rokodelsko delo, lahko uživa ob pogledu na mojstrovino, ki jo uprizarja Edi, ki ima svoj kolarski poklic rad, čeprav ga ne more opravljati, ker ni veliko naročil. Prav zato z največjim veseljem sprejeme vsako kolarsko naročilo. Tako je pred časom restavriral več kot 100 let staro gasilsko brizgalno, ki je sedaj dragocen eksponat zbiratelja starih gasilskih vozil Jožeta Mejača iz Ljubljane. Kot nam je povedal je lesene dele kolesa okoval sam. Le kolesa mu je okoval kovač Roman Šafarič iz Dragotincev….
Kmečki voz gračnik je izdelal Edi Leskovar (Foto: Ludvik Kramberger)