Slovenijo je danes zapustila mednarodna Regata MDD Tour po Muri, Dravi in Donavi do Črnega morja
Slovenska Amazonka oz. pomurska lepotica Mura, ki je skozi Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko dolga natanko 444 km, je že od vekomaj zanimiva za različne vodne zabave, kopanja, a tudi različne spuste in regate. Čeprav je pogosto divja in poplavno uničujoča, po Muri poteka več takšnih in drugačnih, krajših in daljših, individualnih in skupinskih spustov in regat, z različnimi plovili. V teh vročih, poletnih dnevih pa poteka eden največjih in najdaljših spustov sploh. Od 12. do 25. julija (vmes sta dva dni namenjena počitku), od avstrijskega mesta Murau, čez Gradec, Sladki Vrh, Cmurek, Radgono, Veržej, Ižakovce, do Murskega Središča in nato do Legrada in vliva v Dravo ter pozneje čez celo Hrvaško, do vliva v Donavo in nato do Črnega morja, poteka velika Regata MDD Tour (Mura – Drava – Donava Tour 2024), ki povezuje ljudi in naravo. Glavnina regate poteka od izvira Donave, iz Nemčije, čez Avstrijo, Slovaško, Madžarsko, do Srbije, kjer se ji pridruži krak iz Drave in Mure, kjer sodeluje nad 50 različnih plovil z okoli 70 udeleženci iz osmih držav (Avstrija, Madžarska, Slovenija, Hrvaška, Srbija, Nemčija, Švica in Slovaška). Večina omenjenih gre samo do Aljmaša, kjer se Drava vliva v Donavo, ali celo do Borovega (skupaj 474 km), kjer Donava zapušča Hrvaško, nekaj pa se jih bo pridružilo množici, ki prihaja po Donavi in gredo vse do Črnega morja.
Kot nam je razložil Ljubo Zečević, eden izmed treh Slovencev, ki sodelujejo na regati, gre v tem primeru za izjemen dogodek namenjeno povezovanju ljudi ob treh evropskih rekah, ter ohranjanju narave in okolja. Sam Zečević letos ne bo šel do Črnega morja, kjer je že tudi bil, temveč se bo vrnil domov 25. julija, ko bodo udeleženci po Donavi šli proti končnem cilju. Izrazil je zadovoljstvo, da so lahko zraven pri tako velikem projektu – regati, katere udeleženci so se med plutjem po Muri, za nekaj časa zaustavili tudi na Otoku ljubezni v Ižakovcih, kjer so lahko občudovali lepote pomurskega sveta.
Mura – pomurska lepotica in slovenska Amazonka
Mura (madžarsko in hrvaško Mura,nemško Mur, prekmursko Müjra, Möra) je reka, ki izvira v Radstadtskih turah v Avstriji teče nekaj časa proti vzhodu in severovzhodu, nato pa zavije proti jugu skozi Gradcu, nato mimo Šentilja do avstrijsko-slovensko meje. Po meji teče do Radgone oz. Radencev, nato skozi Slovenijo, potem po slovensko-hrvaški meji do hrvaško-madžarske meje in po njej, na Hrvaškem pa se pri Legradu, po 444 km kot levi pritok izlije v Dravo, ta pa kasneje v Donavo. Njena večja leva pritoka sta Murica in Ledava ter desna pritoka Ščavnica in Trnava, ki so jo Hrvati z regulacijo preusmerili iz Drave v Muro. Večji kraji ob Muri so: Murau, Judenburg, Gradec, Cmurek (Mureck), Gornja Radgona, Radenci in Mursko Središče. Pokrajino na levem bregu Mure v severovzhodni Sloveniji imenujemo Prekmurje, ki skupaj s Prlekijo na desnem bregu tvori Pomurje. Prodna ravnina med Dravo in Muro na severozahodu Hrvaške s središčem v Čakovcu se imenuje Medžimurje (Međimurje). Čez Muro je zgrajen najdaljši slovenski cestni most (dolžina 833 metrov) na avtocesti Vučja vas – Beltinci pri Bakovcih.
Reka Mura v številkah
Njena skupna dolžina je 444 km, od tega je v Avstriji 295 km, 98 km je v Sloveniji, ostalo na Hrvaškem. Povprečni pretok Mure pri vtoku v Slovenijo (Cmurek) je 153 m3/s, najvišji zabeleženi pretok 1393 m3/s, srednji nizki pretok pa 59 m3/s. Povprečni padec reke je 0,21 %. Povprečni padec v Sloveniji je 0,1 % in manj kot 0,06 % na mejnem odseku med Hrvaško in Madžarsko. Povprečna letna temperatura 9,2°C. Povprečna januarska temperatura -2,4°C. Povprečna julijska temperatura 19,2°C…
Etnološko izročilo Mure – Plavajoči Mlini Na Muri In Stari Čolni
Pri nas počasi tekoča reka je bila znana po plavajočih mlinih, nekoč jih je bilo na reki 94. Danes pa si lahko ogledamo le še obnovljen Babičev mlin s plavajočim vodnim kolesom pri Veržeju, kmalu naj bi spet zaživel tudi plavajoči mlin v Ižakovcih, ki ga je neurje uničilo. Mura je znana tudi po številnih še danes delujočih brodovih in je poleg Drave edina slovenska zlatonosna reka…
Fotografije: O.B., F.K. in I.R.