Na Goričkem skrbijo za ohranjanje tradicionalnih domačih jedi; V vasi s 60 prebivalci pripravili enkratno pripravo in razstavo domačih jedi, s čem so privabili veliko obiskovalcev
Dandanes, ko vedno nekam hitimo, ko pogosto niti najbližjega soseda ali znanca ne opazimo, in ko tehnologija „prehiteva“ po levi in desni, ob tem pozabljamo na kulturno in zgodovinsko dediščino, so prav dobrodošla različna podeželska društva, ki skrbijo za ohranjanje starih kmečkih običajev, opravil in sploh kulturne in zgodovinske dediščine. In ker med kulturno in naravno dediščino sodijo tudi domače jedi, ki običajno izginjajo z naših sodobnih jedilnikov, je prav dobrodošla prireditev, ki je v sodelovanju z občino Gornji Petrovci, že vrsto let pripravlja Društvo žena Kukeč. To je v vasici, ki se sicer razprostira na kar zajetnem delu goričkih hribčkov, a šteje le okoli 60 prebivalcev in še nekaj deset, pravzaprav več kot stalnih domačinov, „vikend sosedov“, potrdila tudi 9. prireditev, ki je minulo soboto potekala pod imenom Razstava jedi iz fižola in kvašenega testa.
Ob in v vaško-gasilskem domu na Kukeču, kjer se je glede na število prebivalcev trlo ljudi, je pred razstavo potekalo kuhanje fižolovih jedi na prostem. V tem času so članice in člani trinajstih društev, ne le iz domače občine, temveč tudi iz nekaterih drugih prekmurskih lokalnih skupnosti, prinašale same sladke in slane domače dobrote iz kvašenega testa, kakršnih ne vidimo vsak dan. Le redkim, ki so si pozneje razstavo ogledali, se sline niso cedile, in znova se je potrdilo, kaj vse so zmožne podeželske gospodinje, žene in dekleta.„Bi lahko pritrdila takšnemu mnenju, saj to ugotavljamo v naših društvih že ves čas. Tako je tudi letos, ko so kvašene dobrote in jedi iz fižola razstavljala društva in vasi iz naše ter sosednjih občin. Videli ste, da so vsi veseli, da lahko pridejo na takšna prijetna in spontana druženja, kot je naše na Kukeču. Lepo je videti, da se marsikje na podeželju še vedno ni pozabilo, da je življenje prekratko in da je potrebno več tovrstnih dogodkov, kjer držimo vi skupaj, kot je v naši majhni vasici,“ nam je razložila Marjanca Vukanič, predsednica Društva žena Kukeč, ki prav letos obeležuje 20-letnico obstoja in uspešnega delovanja, trenutno pa šteje 30 članic in članov, ne le iz Kukeča temveč tudi nekaterih sosednjih vasi.
Vukaničeva, ki je vmes pripravila testo za langaše, katere so pozneje cvrle kolegice iz društva Cvetka Srejš, Erika Gorza, Vida Kuhar…, nam je tudi zaupala, da je v vasi dejavno tudi gasilsko društvo, a ker jih je tako malo, so vsi člani v obeh društvih. Vesela je, da se sedaj nekdanji domačini spet vračajo v vas, ker končno imajo urejeno potrebno infrastrukturo, kjer so posebej imeli težav z vodo, katera je sedaj urejena. Med „jedmi na žlico“ smo videli pasulj, grajevo zelje (fižol z zeljem), joto, mineštro… in celo fižol s proseno kašo, ker je letošnje leto pri nas v znamenju prosa, kar je nekaj novega. Izmed več deset dobrot iz kvašenega testa kaže še posebej omeniti štruklje s fižolovim nadevom, različne buhtlje, z mnogimi (borovničev, makov, orehi, kostanji, jabolčni, bučkov…) nadevi, vrtanke, krapce, potice, celo s fižolovim nadevom, pite, cimetovke, klifiči, posolanke, konopljine kifle…, izstopal pa je tudi domači rženi kruh, ki ga je spekla podpredsednica domačega društva Vida Kuhar, ki je že večkrat zmagovala tudi na vseslovenskem tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju.
Po ogledu razstave, pozdravnih nagovorih neutrudne predsednica Društva žena Kukeč Marjance Vukanič, in župana občine Gornji Petrovci Franca Šlihthubra, ter krajšim glasbeno – literarnem kulturnim programom, je sledilo tisto, kar so najbrž vsi najbolj čakali; brezplačna pogostitev in pokušina čudovitih razstavljenih jedi. Bilo jih je toliko, da se je najedlo več kot sto prisotnih, ki so vsekakor uživali tudi v domači kapljici, katero sta prispevala domača vinogradnika, predsednik vaškega odbora Kukeč in član občinskega sveta Zlatko Vukanič, in Jani Žilavec iz Murske Sobote, ki ima vinograd na Kukeču. Prijetno druženje in klepet, kakršnih bi si lahko le želeli marsikje, kjer so skrhani medsosedski odnosi, oz. so na nizkem nivoju, se je potegnilo globoko v noč.
Ob vsem videnem, doživetem in zaužitem, bo gotovo držalo mišljenje starejšega domačina, da nihče nima pravice opuščati, zanemarjati, in še posebej uničevati naravne in kulturne dediščine, kamor sodijo tudi domače in tradicionalne jedi. „Vse to so dobrine podedovane iz preteklosti, ki jih skupnost opredeli kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Tudi Unescova Konvencija o varstvu svetovne in naravne dediščine, zraven uvršča tudi jedi iz preteklosti. Zato jih moramo ohraniti našim zanamcem, kar bi bilo težko, če ne bi imeli tovrstnih društev in organizacij, ki pripravljajo tovrstne razstave,“ kot poudarja sogovornik.
