»Radgončan Milan« fotografira že 82 let!

Milan Klemenčič, ki je most čez Muro med Slovenijo in Avstrijo, fotografiral v letih 1941, 1959 in 2019, vstopil v 94. leto

    V gostilni „Nada“ v Šratovcih je bilo zadnji dan letošnjega novembra še posebej veselo. Kako tudi ne, ko pa je eden najbolj znanih fotografov na severovzhodu Slovenije, Radgončani Milan Klemenčič, v družbi vseh svojih najdražjih praznoval svoj častitljiv življenjski jubilej–93. rojstni dan. Na vstopu v 94. leto življenja so mu se pridružili: otroci Nada, Milan in Lea, snaha Marija ter zeta Radovan in Nikola, vnuki in vnukinje: Mojca, Nina, Miša, Niko, Staša in Jure, ter pravnukinje in pravnuki: Martin, Lona, Ema, Adam, Astrid, Tia in Enej. Zraven pa je bila še prijateljica, po smrti soproge Marije, sedanja Milanova življenjska sopotnica Tončka. Ob prijetni družbi ter ob dobri hrani in kapljici s katerimi so goste razvajali domači gostinci, smo izvedeli marsikaj zanimivega o velikem človeku Milanu Klemenčiču, ki ga mnogi še posebej poznajo kot starosto slovenskih fotografov, a tudi kot gospodarstvenika, politika, ekologa, prijatelja narave, živali in ljudi.

    Kljub visoki starosti Milan še danes pride na različne prireditve in dogodke s svojim fotoaparatom. Še vedno je najraje za in ne pred objektivom, čeprav v zadnjih letih nekoliko manj. Gre za legendo med slovenskimi fotografi, ki se s fotografiranjem ukvarja že več kot 82 let. Med drugim je fotografiral tudi zavzetje Gornje Radgone s strani nemških okupatorjev, davnega leta 1941, vmes je s fotoaparatom obkrožil zemeljsko oblo. Nedavno se je svojim novim sostanovalcem in drugim obiskovalcem DSO Gornja Radgona, kjer se je s prijateljico preselil, predstavil s čudovitimi fotografijami s svojega zadnjega potepa po Egiptu. Med pogovorm z Milanom smo izvedeli marsikaj o njegovi bogati fotografski karieri, ki se je začela davnega leta 1937, ko je svoj prvi fotoaparat zadel na tomboli.
   Njegova posebnost so zračni posnetki, saj je pogosto “letel” nad Prekmurjem, Prlekijo, Slovenskimi goricami, kjer je nastala izjemna fotografska dokumentacija. Zato so na številnih njegovih razstavah v ospredju bile fotografije narejene iz zraka, kajti ljubezen do letenja in iskanja čim lepših pogledov sta Klemenčiča in njegov fotoaparat popeljala na motorni zmaj, v košaro balona, v helikopter in letalo. Čeprav je fotografiral praktično vse dogodke, pa ga je zadnja leta najbolj veselilo potopisno fotografiranje, kajti rad potuje in praktično ni veliko območij na svetu, kjer ni bil. Zaveda se Milan, da se ne moreš pohvaliti z dobro fotografijo, če nisi na kraju dogajanja. In takšen je on sam več kot osem desetletij, temu pa je zagotovo pripomoglo, da je kot kratkohlačnik na tomboli zadel prav fotoaparat. Tako je fotografski aparat od njegovega desetega leta njegov nepogrešljivi del življenja.
   Vsestransko dejavni Milan Klemenčič, ki je konec novembra dopolnil 93 let, tudi sploh sodi med najstarejše meščane Gornje Radgone. Kljub temu pa je tudi danes, sicer malo manj, aktiven in dejaven na kar nekaj področjih, zaradi česar je pred nekaj leti prejel tudi visoko občinsko priznanje – Zlati grb občine Gornja Radgona. Priznanj in nagrad pa je bilo še veliko več, tako doma kot v tujini. Veliko tega kar je storil v svojem plodnem življenju, je pustilo pomemben pečat pri razvoju in ugledu občine in mesta Gornja Radgona ter okolice. Najvišje občinsko priznanje za leto 2012 je prejel za večletno aktivno delovanje na različnih življenjskih področjih, kar se lahko označi kot življenjsko delo. Kljub vsemu je Milan daleč naokrog znan zaradi svojega “konjička” – fotografiranja, ki nikoli ni bil njegov osnovni poklic, čeprav fotografira že polnih 82 let. Kot fotografski mojster je član številnih domačih in svetovnih press združenj. Naredil je na stotine tisoč fotografij, praktično z vseh celin, kot fotograf pa je sodeloval na številnih največjih slovenskih, jugoslovanskih in tudi svetovno znanih dogodkih, tako športnih, kot političnih, gospodarskih, umetniških in kulturnih. Svoje izjemne fotografije je poleg v medijih in strokovnih revijah, predstavil tudi na številnih razstavah, trenutno pa je v njegovi domači “delovni” sobi, kjer je na tisoče filmskih negativov, takšnih in drugačnih fotografij, na ogled enkratna razstava več kot dvajset, sedaj že pozabljenih klasičnih fotografskih aparatov, iz različnih obdobij. Najstarejši je iz leta 1944. In čeprav v zadnjih letih tudi sam uporablja najboljše digitalne aparate in tudi pametne mobilce, je Milan še vedno prepričan, da “ni boljšega od klasike”, ki ga nikoli ni izdala. Najstarejši in tudi posebej pomemben je nepozabni Roleflex, ki ga poznajo vsi nekoliko starejši fotografi, kljub temu je Milan še posebej navdušen nad Nikonom in Canonom.
   Milan Klemenčič se je rodil 28.11.1926 v Beltincih, največji del življenja je z družino prebil pod grajskim vrhom, na Čremošnikovi ulici v Gornji Radgoni. Pred nekaj leti se je z novo življenjsko sopotnico preselil nekoliko “nižje”, na Kajuhovo ulico, pred nedavnim pa v DSO Gornja Radgona, kjer kot pravi, ima vse kar potrebuje. Njegove življenjske zaposlitve kažejo, da gre za osebo, ki je delovala na raznih vodstvenih področjih v domačem kraju, in sicer: na okraju in občini Radgona (pozneje Gornja Radgona), Okrajni odbor mladine, Okrajni komite KPS, Okrajni odbor OF, Okrajna zveza kmetijskih zadrug Radgona, Ljudski odbor mestne občine Gornja Radgona. Bil je tudi šef odseka za zdravstveno in skrbstvo občine Gornja Radgona in šef odseka za splošne zadeve. Svojo poklicno pot je nadaljeval v Zdravilišču Radenska Slatina, kot vodja izobraževanja in kasneje kot vodja turistično – gostinske dejavnosti. En mandat je bil tudi poslanec skupščine SR Slovenije.
   Že od mladosti ga je zanimala fotografija, ki pa jo je v času upokojitve nadgradil z dejavnostjo fotoreporterja. S svojimi izrednimi posnetki se je izkazal kot vrhunski fotograf in se lahko pohvali, da je postal član nemške zveze DFJ (Verband der Deutschen Photo Journalisten, Fachverband für Medien-, Foto- und Internet-Journalisten). Danes je tudi častni član Pihalnega orkestra Gornja Radgona. Na vseh večjih prireditvah v domači občini je Milan desetletja bil uradni fotograf. Nepogrešljiv je bil na vsakoletnem Pomurskem sejmu in na večjih prireditvah v Pomurju. Izredni so njegovi posnetki Pomurja iz zraka, ki jih posname iz helikopterja in zmaja. Je avtor fotogalerij različnih dogodkov in fotografij različnih motivov iz občine Gornja Radgona. Predstavljeni prikaz mest in njihove okolice temelji na razumevanju kulture kot produkta dejavnosti družbe, razvoj in stanje gospodarstva, tehnično dediščino, umetnost, arhitekturo, zgodovino ter nenazadnje samo lokacijo mesta, ki je že od nekdaj pogojevala njegov zgodovinski razvoj. S posebnim zadovoljstvom se spominja fotografiranja na Olimpijskih igrah v Sarajevu, pa na Planici, v Kranjski gori, na Zlati lisici, neštetih konjskih in kasaških dirkah ipd.
     Kot rečeno, Milan Klemenčič se je leta 1926 rodil kot droban, svetlolas otrok že 4-članski družini. Radoveden, vedoželjen in nemiren, vse od ranih nog, je vedno bil tam, kjer se je kaj dogajalo, vedno v centru dogajanja. Očitno mu je bila fotografija kot hobi kar usojena, saj je že kot 10-letni deček zadel na tomboli pred Sokolskim domom v Gornji Radgoni (danes Gasilski dom), svoj prvi fotoaparat. Takrat je bil to eden glavnih, pravzaprav drugi dobitek na tomboli, takoj za dvokolesom. “Nad nagrado sem bil tako navdušen, da sem nemudoma stekel proti domu, po poti padel na makadamski cesti, a ker sem fotoaparat, kot pomembno trofejo držal visoko nad glavo, ga nisem poškodoval. Prve inštrukcije iz fotografije mi je dajal takratni poklicni fotograf, gospod Bračko iz Radencev, prvo pomembnejšo fotografijo sem posnel ob otvoritvi novega mostu čez Muro pri Petanjcih, ki jo je s svojo prisotnostjo počastil takratni ban, dr. Marko Natlačen, fotografijo pa je objavil takratni dnevnik Jutro. Šestega aprila 1941. leta sem naredil posnetek ob okupaciji bivše Jugoslavije, ko so nemške čete v samo polurnem boju zasedle Gornjo Radgono. Med vojno so nastali številni posnetki sošolk in sošolcev, najprej na meščanski šoli na današnjem gradu in pozneje, vse do jeseni leta 1944 na gospodarski šoli, ki sem jo obiskoval v avstrijski Radgoni“, se svoje mladosti spominja Milan Klemenčič, o kateremu bi lahko napisali celo knjigo.
   Tudi čas po osvoboditvi je bil poln zanimivih dogodkov. Klemenčič se je udeležil mladinskih delovnih akcij, gradnje železniške proge Šamac-Sarajevo, v današnji BiH ter Dutovlje-Borovnica. Ob redni zaposlitvi (Radenska) je s svojim fotoaparatom spremljal vse pomembnejše dogodke na področju bivšega okraja Radgona in tudi širše. “Udeležil sem se vseh prireditev Pomurskega sejma v Gornji Radgoni in nisem zamudil nobene otvoritve, prav tako sem posnel vse okronane Slovenske vinske kraljice, širom po Sloveniji. Srečeval in fotografiral sem takratne ministre, poslovneže in razstavljalce, vse predsednike vlad in seveda tudi predsednika Tita, na obeh njegovih obiskih Radgone in Radencev. Med enega pomembnejših dogodkov prav gotovo štejem Titovo prisotnost na otvoritvi prejšnjega mostu med Radgono in Radkersburgom, ki ga je slovesno odprl ob pomoči takratnega avstrijskega kanclerja, dr. Franza Jonasa, 12. oktobra 1969. Tretjič sem most na Muri, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo fotkal letos, ko so obeležili 60-letnico Titove in Jonasove zgodbe. Prvič sem bil uradno akreditiran kot fotoreporter leta 1984 na Olimpijskih igrah v Sarajevu, kjer sem posnel tudi podelitev srebrne medalje Juretu Franku, poslikal pa sem tudi švedski kraljevi par Gustava XVI in kraljico Silvijo. Vse življenje sem veliko potoval in s slovenskimi vinarji obiskal Grčijo, Malto in Tunis. Od leta 1970 sem vseskozi spremljal skakalne tekme v Kranjski Gori in Planici, predvsem v času vzpona mladega Primoža Peterke ipd.“, je svoje plodno življenje v kratkem predstavil aktivni fotograf Milan Klemenčič, ki še zdaleč ne namerava fotografskega aparata obesiti na klin.