Poleg kuranetov in tujih mask, tudi tradicionalni liki s štajerskega območja, kot so pokači, kopjaši, ploharji, piceki, orači, ruse, cigani…
Čeprav smo še v pustnem času, saj bo pust pokopan danes, na pustni torek, so vrhunci prireditev v številnih pustnih središčih po Sloveniji potekali minulo nedeljo. Na Ptuju na največji slovenski, sicer pa tradicionalni mednarodni karnevalski povorki so zabeležili več kot 40 tisoč obiskovalcev, ki so z navdušenjem spremljali nastop približno 2.600 udeležencev v 68 etnografskih in karnevalskih skupinah. V ospredju karnevalski povorki v okviru 63. Kurentovanja na Ptuju, so bili liki kurenti, ki jih je bilo približno ena tretjin oz. okoli 800 iz 33 skupin. Poleg njih pa so seveda sodelovali tudi drugi tradicionalni liki s štajerskega območja, kot so pokači, kopjaši, ploharji in piceki, orači, ruse, dornavski cigani, pa tudi šumarji, črički, zlohotnice, indijska poroka in številne druge karnevalske skupine. Tako so Ptuj preplavile pisane maske in množica obiskovalcev. Manjkale niso niti skupine iz tujine, kot so survakari iz Nemčije, lola iz Romunije in čarojice iz Bosne in Hercegovine, Bolgarije…Kakorkoli že, v organizaciji Zavoda za turizem Ptuj, skupaj z Mestno občino Ptuj ter Javnimi službami Ptuj, je 63. Mednarodni Karnevalfest upravičil sloves največje pustno-karnevalske prireditve v Sloveniji in širši regiji, na kateri so ob najbarvitejših karnevalskih skupinah ter kurentih in korantih nastopili še tradicionalni pustni liki iz Štajerske ter štirih tujih držav.
Na čelu velike nedeljske povorke je bila Ptujska godba, ter kljub že tretjemu letu vladanja, kar je sploh prvič doslej, saj običajno mandat traja dve leti, 18. princ karnevala, vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall, bolj znan kot Hinko Šoštarič, ki že od mladih nog v okviru Turističnega društva Sodinci sodeluje pri ohranjanju etnografske dediščine. Kot je po tednu dni, odkar je prevzel oblast od ptujske županje Nuške Gajšek, povedal jih po nedeljski paradi, najbolj množičnem dnevu čaka še tri dni vladanja, veliko dogodkov, zabave in norčij, kar se danes, v torek, izteče. Tradicionalni liki iz Spodnjega Podravja zaradi dveh let premora tokrat po njegovih besedah nimajo nič večje treme, saj so tudi v času epidemije opravljali svoje obrede. „Mi s tem živimo in tega se ne da ustaviti,“ je dejal princ karnevala, kateremu so na paradi sledile domače in tuje maske na čelu s kurenti iz kar 33 različnih društev. Ob njih so bili kot ponavadi najbolj glasni pokači, ki so zavihali težke biče, spletene iz konopljinih vrvi in rafije, in z glasnimi poki oznanjali čas pustnega veseljačenja. Najbolj tradicionalni liki regije, ki so se tudi letos predstavljali, so še kopjaši, orači, ploharji, dornavski cigani, kurike in piceki, nagajivi medvedi in seveda znameniti lik „baba deda nosi“.
Osrednja ptujska povorka na častno tribuno vselej privabi tudi več visokih gostov. Letošnji častni pokrovitelj mednarodne povorke je bil minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, iz aktualne ministrske ekipe pa sta se mu pridružila še minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek ter infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Hanu je bilo nekoliko žal, da se ni našemil ter se tako še bolj vživel v pozitivno ptujsko zgodbo. Kot je dejal, današnje vzdušje kaže, da je epidemija vzela precej priložnosti za druženje, ki smo ga vsi željni, ob tem pa je izpostavil tudi dobro organizacijo dogodka in tradicijo. „Ko se vse to na koncu združi, vidimo rezultat,“ je dodal Han, ki kot minister, zadolžen tudi za področje turizma, v Kurentovanju vidi tudi lepo priložnost za promocijo mesta in Slovenije.
Kot je povedal predsednika Zveze društev kurentov Aleš Ivančič so tudi v zadnjih dveh letih, še posebej pa letos, dokazali, da obredje živi naprej, ne glede na to, kaj se v svetu zgodi. „Naša dolžnost je, da kot varuhi te dediščine poskrbimo, da obredi ostanejo,“ je dejal in dodal, da bodo kurenti kot vselej skušali v Slovenijo pripeljati pomlad, preden „kurentije za nekaj časa spet pospravijo v omare“. Po besedah direktorice zavoda Tanje Srečkovič Bolšec so zadovoljni tudi ponudniki nočitvenih zmogljivosti, ki letos poročajo o razprodanih posteljah ob koncih tedna ter zelo dobri zasedenosti med tednom. Opažajo veliko tujih obiskovalcev, ne le evropskih, pač pa tudi iz drugih celin, kar kaže, da so uspeli doseči mednarodno prepoznavnost, na kateri pa morajo zdaj graditi naprej in postaviti temelje za zdrav razvoj prireditve. „Naša prireditev je spektakel in paša za oči, ter obliž za srce in dušo“ je dejala Tanja Srečkovič Bolšec, ki je dodala, da se po nedeljskem vrhuncu dogajanja pustni čas na Ptuju še ni končal. Že včeraj, v ponedeljek je tam potekalo veliko karnevalsko srečanje vrtcev in šol, Kurentovanje pa se bo končalo danes, v torek s pokopom pusta, ko Ptujčani vselej svoje obveznosti zaključijo že opoldne.
Tanja Srečkovič Bolšec nam je tudi potrdila, da so s celotnim 10. dnevnem dogajanjem v okviru 63. Kurentovanja na Ptuju nadvse zadovoljni. Tudi obisk jih je prijetno presenetil, saj po dveletni koronski pavzi, je najstarejše slovensko mesto obiskalo skupno nad 100.000 ljudi, največ minulo soboto na otvoritvi parade (več kot 15.000 obiskovalcev in 1800 mask) in nedeljo (več kot 40.000 obiskovalcev in 2500 mask).
Kurentovanje je cenjeno tudi po svetu
Lonely Planet, založba turističnih vodnikov, je Kurentovanje umestil med deseterico najbolj zanimivih karnevalov na svetu in tako Ptuj uvrstil v dobro družbo velikih karnevalskih mest, kot so Benetke, Rio de Janeiro in New Orleans. Je odlična priložnost ne le za ogled kurentovih obhodov, ki jih je UNESCO uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ampak tudi za ogled številnih etnografskih in karnevalskih povork, spoznavanje drugih tradicionalnih ali sodobnih pustnih likov, zabavo v maskah in še kaj. V času Kurentovanja se namreč v okviru Artfesta, Etnofesta in Karnevalfesta zvrstijo številne povorke, pustni korzo, prikazi etnografskih likov, koncerti, plesi v maskah, razstave in še veliko drugega.
Vpis v UNESCO seznam je pripomogel k večji mednarodni prepoznavnosti in s tem bogatenjem splošne skupne svetovne zgodovine. Hkrati pa vpis varuje dediščino pred pretiranimi vplivi komercializacije in preprečuje dekontekstualizacijo nesnovne kulturne dediščine njenega izvajanja in pojavljanja izven primarnega časa in prostora. Ob tem se dviga zavest, da bogastvo sveta ni v kulturni in siceršnji monolitnosti, pač pa v kulturni in siceršnji raznolikosti. Obhodi kurentov so namreč ena izmed mnogih etnografskih tradicij iz različnih koncev sveta, ki preko sebi lastnih zunanjih podob in obredov težijo k skupnemu cilju. Le-ta je v veliki večini različnih narodov in narodnosti usmerjen v zagotavljanje pogojev k boljši kakovosti vsega bivajočega.
fotografije: Mediaspeed.net