Prve poskuse z radijskim oddajanjem na Slovenskem je opravljal Marij Osana, ki velja za očeta slovenskega radia. Z lastnoročno izdelanim oddajnikom je leta 1924 začel s poskusnim oddajanjem. 8. maja 1925 so radioamaterji iz Ljubljane pod njegovim vodstvom prenašali program, ki so ga lahko slišali na Bledu, 26. januarja 1926 pa je Osana organiziral prvi radijski prenos koncerta Glasbene matice. Po njegovi zaslugi so v Domžalah postavili oddajnik z močjo 2,5 kW. Radio Ljubljana je začel poskusno delovati 1. septembra 1928, za slovesni začetek delovanja prve radijske postaje na Slovenskem pa velja 28. 10. 1928. Radio Ljubljana je deloval v upravi prosvetne zveze, njegov tehnični vodja pa je bil Marij Osana. Za posebnost in zvočni znak Radia Ljubljana velja petje kukavice, ki jo je posnel tonski mojster Rudi Omota in se uporablja še danes, po navadi pred osrednjimi informativnimi oddajami. Sicer pa je ta čas je na območju vse Slovenije kar 61 različnih radijskih postaj.
Iz knjige Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja 20. stoletja, ki je bila izdana 1982 izhaja, da je v Gornji Radgoni imel prvi radijski sprejemnik radgonski trgovec (priimek ni naveden) v letu 1935. Do druge svetovne vojne je bilo še nekaj novih lastnikov radijskih aparatov. Nato se je število naglo širilo. Prvi TV aparat na radgonskem območju so po podatkih iz iste knjige imeli v neki gostilni pri Vidmu in to leta 1965. Danes si življenja brez radijskih in televizijskih aparatov ni moč več predstavljati. Omeniti kaže, da je prvi radijski sprejemnik, ki sta ga izumila Marconi Oliver Lodge in Alexander Popov leta 1894, je uporabljal primitivni detektor radijskih valov, danes pa je vse digitalno… (F.K.)
