Dejan in Karla iz Podgrada pri Gornji Radgoni potrjujeta, da nič ni nemogoče
Šele ko je Zveza podeželske mladine Slovenije izbirala najbolj inovativnega mladega kmeta Slovenije (IMK) za leto 2017, so mnogi prvič izvedeli, za mladega kmeta Dejana Sukiča iz Podgrada pri Gornji Radgoni. Večina ljudi ga je poznala kot uspešnega zlatarskega mojstra, takrat pa je bil med šestimi nominiranci, kam ga je predlagalo DPM Sveti Jurij ob Ščavnici. In čeprav je na koncu IMK 2017 postal Matic Vizjak iz Šmarja pri Jelšah, je bil zadovoljen tudi zlatar Dejan, ki se s partnerko Karlo, slednja je mimogrede profesorica, ukvarja tudi s kmetovanjem. Na dobrih 20 hektarjev veliki kmetiji, ki je bila usmerjena v prašičerejo in pridelovanje poljščin, sta se Dejan in Karla posvetila pridelavi ekoloških olj in čajev. Na kmetiji imajo svojo stiskalnico za hladno stiskana olja, hladilnico ter sušilnico na topel zrak. Ob tem je Dejan iskal učinkovit način za spravilo delov rastlin, ki jih lahko uporabi za pridelavo ekoloških čajev. Ker primernega stroja na trgu ni našel, je s prijateljem Danijelom Vogrincem z Noričkega Vrha poiskal rešitev: kupila sta star žitni kombajn in ga predelala do te mere, da lahko z njim uspešno pobirajo konopljine vršičke, oz. cvetove kamilice in ajde. Mlatilni mehanizem sta zamenjala s tekočim trakom, ki sega od nastavljivega hedra do novega prekucnega zbiralnika. S tem so na kmetiji prihranili predvsem pri porabi delovnega časa, saj s kombajnom veliko hitreje poberejo surovino za pridelavo čajev, ki ima na kmetiji vedno večji tržni pomen.
In takrat sta Dejan in njegova Karla, oče in mama deklice in fantka, na kmetiji Sukič v Podgradu, s tem nedvomno začela pisati ekološko zgodbo o uspehu, kajti zlatarski mojster, ki pol svojega življenja imel svojo zlatarno, najprej v Gornji Radgoni, nato v Lenartu, sedaj pa kar doma v Podgradu, in njegova življenjska sopotnica Karla, sicer profesorica sociologije in zgodovine, na kmetiji Dejanovega očeta, že nekaj let potrjujeta pravilnost svoje odločitve, da zdrava zemlja vodi do zdravih ljudi in v končni fazi do zdrave skupnosti! S tem želita poskrbeti tudi za zdravo prihodnost svojih malčkov 10-letne Zale in 8-letnega Žiga. „Bolj ko se sprašujemo od kod naša hrana, kje in kako se proizvaja, bolj spoznavamo prednosti lastne ekološke pridelave in predelave“, je že pred leti ugotovil Dejan, ki je med drugim tudi veliki ljubitelj iskrivih konj – kasačev in odličen tekmovalec v kasaškem športu.
Tako je odločitev danes 37-letnega Dejana, ki se je kot zlatarski mojster pred dvema letoma dokončno odločil za kmeta, je nenavadna samo na prvi pogled. Enako kot partnerka Karla, je namreč odraščal na kmetiji, zato ga delo na zemlji spremlja že od malih nog. Tako kot zlatarstvo, tudi kmetijstvo ponuja veliko inovativnosti, prizna. Kot mladi prevzemnik je gospodar kmetije postal leta 2019. Pred tem sta se s kmetijstvom ukvarjala njegova starša Janko in Dragica, še prej pa tudi babica Slavica, ki predstavlja četrto generacijo kmetije, je bila ob poljedelstvu glavna prašičereja s pitanjem 130 pitancev; izziv v ekološkem delu pa sta že pred desetletjem uvidela Dejan in partnerka Karla Kramberger. Sedaj je ekološka postala celotna kmetija, kjer ima več kot stoletno tradicijo tudi reja in tekmovanje s konji kasači. Največ njiv Dejan in Karla, seveda jima pomaga tudi njegov upokojeni oče Janko, namenijo pridelavi oljnic, prednjačijo sončnice. Glede na kolobar pa pri njih rastejo tudi buče za olje, konoplja, riček, lan in oljna ogrščica, pa tudi žitarice in deteljno travne mešanice. Prav v ekološkem kmetijstvu podjetna mladca vidita prihodnost in priložnost za dodano vrednost. Tako se že vrsto let ukvarjata s pridelavo oljnic in zdravilnih zelišč ter njihovi predelavi v ekološka olja in čaje.
„Za to, da bo kmetija Sukič v celoti ekološka in da bomo sledili želji, da našim zanamcem zapustimo zdravo zemljo, smo se odločili z razlogom. Zdrava zemlji rodi zdrave rastline, iz njih se pitajo zdrave živali, to pa je tudi pot do zdrave skupnosti,“ razlaga Dejan, ki ga skrbi, da je potrošniška družba naravnana k ceneni hrani, pogosto dvomljive kakovosti. A dodaja, da k sreči tudi na tem področju počasi prihaja do sprememb. „Ljudje se vse bolj zavedajo, da je hrana zdravilo in da nas živila iz hipermarketov samo nasitijo, ne pa nahranijo. Iz tega razloga smo se odločili, da bomo naša olja pridelovali izključno iz lastnih surovin in iz partnerskih ekoloških kmetij, ki so v naši bližini.“
S prvo, vezano na ekološka olja in ekološke čaje, je začela Karla že leta 2012. Ko je Dejan postal mladi prevzemnik, pa je postal nosilec dopolnilne dejavnosti, ki se veže na njegov zlatarski poklic – umetno kovaštvo in izdelavo lastnega ročno izdelanega nakita. Ob registraciji dopolnilnih dejavnosti ni bilo težav, še doda. „Zelo dobro smo se informirali kako in kaj, tako da smo zadostili vsem zahtevanim pogojem, je pa res, da je potrebno kar nekaj birokratskega znanja, idej in lastne samoiniciativnosti. Zagotovo bi bilo veliko težje, če nam ne bi stala ob strani kmetijska svetovalna služba iz Gornje Radgone. Razen pomoči, ki sem jo pridobil kot mladi prevzemnik, na sredstva iz drugih razpisov nismo kandidirali.“ pravi Dejan in dodaja, da je osnovni pogoj za uspeh na trgu kakovosten končni produkt, ki izstopa in se razlikuje od drugih tovrstnih izdelkov.
Sukičeva kmetija je znana predvsem po ekoloških oljih, saj jih ponujajo izključno sveža, ki jih iz oljnic stiskajo po naročilu. „Še preden smo z našimi hladno stiskanimi olji prodrli na trg, smo se zavedali, da je v ponudbi veliko tovrstnih produktov, vendar jih je malo v resnici visokokakovostnih in svežih,“ pravi Dejan, in dodaja, da so v želji, da bi svoje produkte čim bolj približali strankam in jih v tej smeri osveščali, s svojimi izdelki na lastnih stojnicah bili prisotni na skorajda vseh sejmih in ekoloških tržnicah po Sloveniji, njihove izdelke v ekoloških trgovinah pa je mogoče najti samo v izbranih. „Svoja olja prodamo le tistim, ki nam zagotavljajo shranjevanje in prodajo olj iz hladilnikov. Olja namreč obdržijo prvotno kakovost le, če so shranjena v hladnem in temnem prostoru, s čimer preprečimo oksidacijo. Trgovine rade prodajajo olja, ne želijo pa jih shranjevati v hladilnikih,“ pojasnjuje Dejan in dodaja, da imajo pri tem jasna pravila, od katerih ne odstopajo, saj želijo, da stranka dobi njihova olja vedno najvišje kakovosti in z maksimalno vsebnostjo vseh za zdravje pomembnih hranil.
Vsa hladno stiskana olja pridobivajo v lastnem obratu, na tradicionalni način izdelano bučno olje pa v oljarni Belšak na Stari Gori. Stremijo, da vse pridelane surovine na kmetiji predelajo do naslednje sezone. Ponudba kmetije je sicer: hladno stiskano konopljino, laneno, sončnično, bučno in ričkovo olje ter olje oljne ogrščice; tudi bučno olje pridobljeno na tradicionalni način. Od čajev ga ponujajo tudi iz konopljinih vršičkov. Dejanu in Karli, ki sta odraščala na kmetiji, delovne navade in obdelovanje zemlje niso tuji. „Vse življenje sem se učil od očeta, ki je vedno s srcem in natančnostjo obdeloval zemljo. Znanje o ekološki obdelavi zemlje in pridelavi olja sva s Karlo črpal iz primerov dobrih praks, raznih tečajev in seminarjev. Zlatarstvo je rokodelski poklic, kar mi pride zelo prav tudi pri delu na kmetiji. Vodenje zlatarne zahteva tudi znanja iz promocije, delo s strankami, vse to pa stopi v ospredje tudi v prodaji in promociji olja.“ Kot rokodelec in zlatarski mojster strankam prodaja nakit z zgodbo, podobno pa je pri paleti njihovih olj in čajev, kjer so zgodbe prav tako pristne. Za vzpostavitev najbolj pristnih vezi s potrošniki pa Sukičevi svoje izdelke ponujajo tudi v lastni prodajalni, ki je odprta po dogovoru.
„Degustacija olj in ogled edinstvene muzejske trgovine predstavljata svojevrstno kulinarično izkušnjo in tudi srečanje z zgodovino in dediščino. Trgovina ima posebno zgodbo in smo tudi pri postavitvi zasledovali trajnostno načelo. Objekt, v katerem je urejena trgovina, smo zasnovali iz hiše pradedka in prababice iz leta 1850. Pri gradnji smo uporabljali materiale iz omenjene hiše in jim tako dali novo zgodbo. Opremo za trgovino smo našli v zapuščeni vaški trgovini, ki je pričela delovati leta 1923. Gre za edinstveni primerek ohranjenega trgovskega pohištva, katerega smo obnovili in mu vrnili prvotno namembnost, na kar smo zelo ponosni,“ pove partnerka Karla, ki doda, da z Dejanom imata na kmetiji še veliko načrtov in vedno so polni novih idej. Najprej bi radi poskrbeli za to, da bi bili v predelovalnem procesu popolnoma samozadostni, kar pomeni gradnja nove sušilnice in obrata za čiščenje semen… Trenutno sicer na poljih ob reki Muri na ekološki način obdelujejo 24 hektarjev zemlje in gospodarijo s tremi hektarji gozda.
Zmagujejo tudi v kasaštvu
Sukičevi imajo dolgo tradicijo reje konj kasačev. Z njo je pričel že Dejanov pradedek Anton Sukič starejši, nadaljeval njegov sin oziroma Dejanov dedek, prav tako Anton, sedaj pa tradicijo uspešno nadaljuje Dejan. Za prihodnost kasaškega športa se pri Sukičevih ni bati, saj navdušenje nad iskrimi konji kaže tudi hčerka Zala in sin Žiga. Na kmetiji so trenutno trije kasaški konji, ki na dirkah zastopajo barve najstarejšega konjeniškega kluba v Sloveniji, Kasaškega kluba Ljutomer.
Odličen zapis, ki potrjuje obisk na kmetiji.