Zadnjih 20 let ni globoko oral, ni gnojil zemljišče, niti uporabljal FF sredstva, kljub temu je pridelal zavidanja vredno koruzo in še kaj
Vse bolj se bliža zimski čas in se pisane jesenske barve v naravi počasi umikajo turobnim in meglenim jutrom in sramežljivim sončnim popoldnevom. Pridni kmetovalci so skoraj v celoti pospravili sadeže svojega celoletnega dela, ki je letos bolj kot ne bilo uspešno za večino slovenskih poljedelcev, sadjarjev, vinogradnikov in vrtnarjev. Med zadnjimi poljedelci pospravljajo koruzo, pri čem so v gibanju „Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen“, in ne samo oni, ponosni na prleškega kmetovalca Alojza Topolovca iz Veržeja, ki je tudi letos dokazal, da je mogoče pridelati vrhunsko koruzo brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev. „Alojz Topolovec že leta vztraja pri naravnem kmetovanju, kjer daje prednost starim semenom in preizkušenim metodam obdelave zemlje. Na njegovi njivi že več kot 20 let ni bilo globokega oranja, prav tako je nikoli ni gnojil s hlevskim gnojem ali drugimi dodatki. Kljub temu mu je tudi letos uspelo pridelati izjemno lepo koruzo, kar je dokaz, da se tradicionalne prakse lahko kosajo s sodobnimi pristopi v kmetijstvu. Ponosni so da deluje tudi v našem gibanju,“ so z zadovoljstvom ugotovili v okviru pobude Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, vseslovenskega gibanja za samooskrbo in ohranjanje slovenskih semen.
Dodali so da je Slavek, kot ga imenujejo znanci, izjemno uspešen brez kemikalij, le z znanjem in izkušnjami. Topolovec sicer ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev, temveč se zanaša na nizko obdelavo tal, zeleno gnojenje in skrbno izbran kolobar. Prav ta kombinacija mu omogoča rodovitno zemljo in zdrave pridelke, ne le koruzo, temveč vse česar se loti in kaj pridelujejo na kmetiji v Veržeju, na desnem bregu reke Mure. Takšni primeri dokazujejo, da je možno ohraniti avtohtona semena in trajnostne načine pridelave hrane. In zato je pobuda Štafeta semen v zadnjih letih povezala številne Slovence, ki s skupnimi močmi ohranjajo tradicijo starih sort in krepijo samooskrbo Slovenije.
„Na naši kmetiji vrsto let pridelujemo ekološko koruzo sorte osmak. To je linijska pomurska sorta koruze trdinke, ki je zelo primerna za predelavo in prehrano, saj je odličnega okusa in je dobra za prehrano ljudi. Pridelki te sorte koruze so znatno manjši kot na primer sodobni hibridi, torej je v ekološki pridelavi že dober pridelek med 5 in 6 tonami na hektar. Moramo pa vedeti, da je kvaliteta in kvantiteta v nasprotnem sorazmerju, predvsem v ekološki pridelavi. Kaj je pri tej sorti še pomembno, da jih lahko sejemo več let ob pravilni odbiri in izolaciji površin, torej vsako leto nismo odvisni od nakupa semena, kot zahtevajo sodobni hibridi. Ta sorta koruze je primerna predvsem za ekološko pridelavo in lastno preskrbo, saj so pridelki prenizki za konvencionalno pridelavo in prodajo saj kvaliteta in cena ni primerljiva, je torej manj pridelamo količinsko v vrednosti pa celo več,“ nam je zaupal izkušeni kmetovalec in kmetijski strokovnjak, ki je gotovo med tistimi, ki so na severovzhodu države oral ledino ekološkega kmetovanja.
Ob tem nam je Slavek nekoliko predstavil Ekološko kmetijo Topolovec, kjer stavijo na to, da so ekološko pridelana in sveže mleta žita vir zdrave in polnovredne hrane. Zato so na kmetiji med drugim na voljo tudi moke in testenine različnih žit. Neokrnjen dar narave, poudarjajo na kmetiji! „Ekološka kmetija Topolovec prideluje in melje vsa doma pridelana ekološka žita, ki so na voljo tudi obiskovalcem kmetije. Kruh, pečen iz sveže mletih žit, je poln mineralov in okusa. Na kmetiji se z ekološkim kmetovanjem ukvarjamo, ker želimo dobro svoji družini, potrošnikom in okolju, saj verjamemo, da s takim delom pomagamo, da bo svet ostal prijazno okolje tudi za potomce. Najbolj uživamo, kadar posevki na polju, ob naši skrbi ter s pomočjo narave, lepo napredujejo. Na ekološki kmetiji Topolovec smo tesno povezani z naravo, ki nam nudi najboljše.“
Alojz Topolovec, skoraj 40 let kmetijski svetovalec in koordinator za ekološko kmetovanje za Pomurje na KGZ Murska Sobota pogosto ni bil zadovoljen, kako je pri nas poskrbljeno za tovrstno kmetovanje: „Zakonodaja in izvajalci niso pozitivno usmerjeni do koristnikov. Vse doslej je bilo odvisno od denarja, če ga za ekološko pridelavo ne bo več, ne bomo ničesar rešili, zato so v Akcijskem načrtu za ekološko kmetovanje zapisani cilji večkrat le pobožne želje…“ Ekološka pridelava hrane je za Alojza, ki kljub bližanju sedmim križem, še vedno kmetuje in svetuje, način življenja. Začel je s tovrstno pridelavo zase in svoje otroke, sedaj so zraven vnuki, ki jim vedno želi ponuditi le najboljše. Enako se prizadeva, da bi zdravo hrano na mizo dobili tudi vsi drugi.
„Slavek Topolovec, katerega poznam in sem z njim delal več kot 40 let, že od srednje šole do upokojitve, je nedvomno človek in strokovnjak na mestu. Vseskozi je verjel v ekološko pridelavo hrane in je mnogim dokazal, da so na tem področju velike možnosti in rezerve. Vse kar je na tem področju dosegel in naredil, je storil s svojo strokovnostjo in predvsem pošteno. V primerjavi z mnogimi, ki so ekološki pridelovalci samo na papirju in samo izkoriščajo ime za pridelavo zdrave hrane za bogatenje, Topolovec ima čisto vest. Mnogim je pomagal s svojimi nasveti, doma pa se je še dodatno prizadeval oz. se prizadeva za tisto najboljše, kar lahko,“ nam je povedal upokojeni Anton Slana, ki je s Topolovcem bil vpet v isti jarem kmetijskega svetovanja, in tudi njegov nadrejeni v radgonski enoti KSS KGZ Murska Sobota.
