Neurje ni prizaneslo niti spomeniku z označbo Franc Jožef II in letnica 1881
Tisti dan, bilo je 18. julija, smo se želeli v jutranjih urah, ko še ni bilo peklenske vročine, nekoliko razgibati. Omislili smo obisk radgonske znamenitosti imenovane Piramida, ki stoji na vrhu Hercegovščaka. Kar dober kilometer in pol hoda, je ravno pravo za jutranje razgibavanje. Ko smo prišli le nekaj deset metrov do cilja, do Piramide, smo se pozdravili z najbližjim sosedom Marjanom Perkom. Ob pozdravni besedi, smo mu povedali, da želimo po dolgem času obiskati Piramido. Kaj hitro nam je dejal: »Ne bo nič, kajti Piramide ni več«! Ob tem pa je dejal, da s te običajne dostopne poti je ni mogoče doseči, kajti pot so zagrnila padla drevesa, bukve in hrast. Vseeno smo se splazili pod žicami vinograda, ki obdajajo Piramido, in iz druge strani videli razdejanje, ki ga je ustvarili mogočni hrast, kateri je rastel tik ob Piramidi.
Kašno razdejanje je povzročil, pa vam svoje povedo pričujoče fotografije. Ker ob prvem obiski nismo bili »oboroženi«, z fotoaparatom, smo se vrnili domov po aparat in se z avtomobilom pripeljali do domačije Cvetke in Marjana Perko. Marjan nam je obljubil, da nas po »gorički« stezi zapeljal v bližino Piramide z njegovim vozilom. Kot se je pošalil, je njegov na »višjih nogah«. Tu je mislil, da bo laže premagoval »nezvoženo gorično« stezo. In, prav po zaslugi Marjana smo lahko naredili posnetke, ki povedo več kot vsaka beseda.
Omeniti kaže, da je omenjeni sosed Marjan, na svoje stroške pred kakimi 10 leti »zidarsko« obnovil to znamenje, ki ji pravimo Piramida, In, kaj predstavlja ta spomenik? Na njem je bilo vklesano: Franc Jožef II. in letnica 1881. Po pripovedovanju bližnjih stanovalcev, ki pa so že davno vsi mrtvi, je na ta hrib prijahal na konju vladar Jožef II in si ogledoval Apaško polje. Tedaj pogleda ni zapiralo drevje, saj je tik pod Piramido deloval kamnolom. Kamnolomi, kjer so pridobivali dragocen gradbeni material, pa so delovali po celem grebenu tega hriba, desno od Piramide, kar je vidno še danes. Ni čudno, da je kraj Lomanoše, dobil ime iz besede »lomiti«, kajti kamen so v rudah, kakor so rekli kamnolomom, lomili.
Kot smo lahko videli, je tudi Piramida postavljena iz kamna, ki so ga lomili v bližini. Zanimivo pa je, da še takrat pri postavitvi tega znamenja, niso poznali, ali pa niso uporabljali, cementa. Ker je Piramida radgonska zgodovinska znamenitost, bo občina zanesljivo poskrbela za ponovno postavitev. Pri predstavitvi tega porušenega spomenika, dodajamo sliko, kakršno je znamenje izgledalo pred porušitvijo… (L.K.)
Oglejte si kaj je ostalo od spomenika Piramida na vrhu Hercegovščaka (Fotografije: Ludvik Kramberger)