Črni pas – I. dan mu je izročil mojster karateja, črni pas – VI. dan Ricardo Žibrat – Riki
Podobno kot po vsej Sloveniji, se je minuli topli in sončni vikend, ko se je tudi uradno začelo poletje, tudi v Pomurju bilo veliko kulturnih, zabavnih in etnoloških prireditev in dogodkov, ki so pritegnili številne obiskovalce. In en tovrstnih dogodkov, ki bi ga lahko poimenovali, športni, kulturni, zabavni, kulinarični, zlasti pa družabni, je potekal tudi v prleški vasici Precetinci, kjer so moči združili domači vinogradniki, kulinariki, karateisti, ugledna operna umetnica – solistka Nataša Zupan, njen mož – ugledni klarinetist Andrej Zupan, in nenazadnje zelo uveljavljeni in znani zdravilec in bioenergetik Stanislav Filipič. Prav slednji je s posebnim namenom na svojo domačijo v osrčju prleških vinogradov, privabil dobro stotnijo prijateljev, sorodnikov, sosedov in poslovnih partnerjev (Gospodarstveniki, podjetniki, zdravniki, župani, umetniki, športniki, kulturniki) z različnih področij življenja, tokrat predvsem iz športa – karateja. Poleg druženja v prijetni družbi, ob bogato obloženih mizah, kulturnimi in umetniškimi vložki, molitvi ob domači kapelici v kleti družine Filipič, je vsekakor v ospredju bil borilni šport karate.
Gostitelj Filipič, ki je nekoč bil policist in kriminalist, je sicer že v svoji službi močno potreboval borilne športe, že pred tem, nekje v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je treniral karate, vmes pa je tudi sam bil trener in je predvsem samoobrambi učil otroke in mladino. Pozneje je karate opustil in obstal pri rjavem pasu, a želja po črnem se je pred meseci spet obudila. Obrnil se je na pravi naslov, na odličnega slovenskega karate borca in mojstra karateja, ki se je mimogrede iz Savinjske doline, kot mladenič preselil v prelško prestolnico Ljutomer, Ricarda Žibrata – Rikija, kateri je lani obeležil 40-letnico delovanja v karateju, kjer je dosegel vrhunske rezultate, vmes pa je postal mojstor karateja – črni pas, 6. dan, kar je redki Evropejci dosegajo. Starosta Filipič je kar nekaj časa pridno treniral in je uspešno opravil potrebni mojstrski izpit. In prav na prvi dan letošnjega poletja, je tudi uradno prejel potrdilo in omenjeni črni pas. Dogodka so se seveda udeležili tudi člani Karate sekcije TVD Partizan Ljutomer, starejši in mlajši, med njimi tudi 10-letni Teo Čuček, ki je pred nedavnim na svetovnem prvenstvu (Internacional kokukan Shitor-RYU Cup) v Londonu, postal svetovni prvak kata U-10.
Vsi prisotni karateisti in gostje so se nato podpisali (ženske na sprednji, moški na zadnji strani, op.p.) na novi kimono Stanka Filipiča, katerega slednji ne bo uporabljal, temveč bo to spominsko darilo njegovim otrokom, vnukom in nadaljnjim rodovom. Že pred tem je potekal tudi uradni krst novega karate mojstra, ko so ga vsi prisotni karateisti, z njegovim namočenim črnim pasom, kar se da močno mahnil po ta zadnji plati. Kdo ga je vse mahnil pa Stanko ni mogel videti, saj je imel glavo med bedri svoje življenjske sopotnice Katarine, s katero mimogrede ima sina in hčerko, ter dve vnukinji in vnuka. Da pa gostje ne bi samo jedli in pili ter se zabavali, so vmes morali tudi v klet Filipičevih, kjer je že pred nekaj časa blagoslovljena kapela, katero krasita tudi več sto let stari Marija in razpelo. Ker kip Marije in razpelo varujejo pred kletno vlago, ju tam odneseta le ob izjemnih priložnostih, kot so krst otrok in kaj podobnega. In ker je tokrat bil izjemen dogodek – opravljen mojstrski izpit, sta kip in razpelo ramala v klet, kjer je vrhunska pevka Nataša Zupan, med drugim zapela Ave Marijo. Naslednja takšna priložnost, če prej ne bo še kakšen krst v družini, naj bi bil ko bo mag. Stanko Filipič doktoriral, saj omenjeni Prlek vedno znova dokazuje, da leta nikoli niso pomembna, on sam pa je kot pravi pri triinšestdesetih „ šele na sredi poti!“
Kaj je sploh karate?
Karate je japonski izraz za ”prazno roko”, sicer pa samoobrambna borilna veščina daljnega vzhoda, ki se je v drugi polovici 19. stoletja razširila na zahod, kjer se je pod vplivom novega kulturnega okolja in posameznih športnih znanosti razvila v najbolj množičen borilni šport. Karate kot borilna veščina pomeni urjenje bojevniškega duha in telesa ter učenje in treniranje učinkovite samoobrambe skozi striktno predpisana, s to ali ono tradicijo opredeljena in z strogim moralnim kodeksom pogojena pravila obnašanja. Karate kot šport pomeni s tekmovalnimi pravili opredeljeno borbo ter z zahodno kulturo, znanostjo in sistematiziranim športnim izkustvom opredeljeno pripravo tekmovalcev za športna tekmovanja. Otrokom predstavlja karate obliko telovadbe, skozi katero razvijajo svoje psihofizične sposobnosti in se učijo samoobvladovanja, mladini služi kot psihosocialno koristna rekreacija in tekmovalni šport, odraslim pa kot vsestransko koristen sestavni del kvalitete njihovega vsakodnevnega življenja…
