Andrej Bohinec v domačem muzeju poseduje diakonski plašč Martina Gaberca star vsaj 120 let
Ko so radgonska županja Urško Mauko Tuš, predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade, Aleš Dokl, in višja svetovalko v občinski upravi, Majda Ferenc, v okviru svečane akademije ob 29. občinskem prazniku, podeljevali priznanja za leto 2024, je bronasti grb Občine Gornja Radgona prejel, 69-letni Andrej Bohinec. V obrazložitvi so zapisali, da mu bronasti grb podeljujejo za uspešno večletno delo na področju društvene in kulturne dejavnosti ter kot vzpodbuda za nadaljnje delo. Andrej Bohinec je končal srednjo šolo v Gradcu. Zaposlen je bil v nekdanji »Avtoradgoni« in po dobrih 32 letih dela v Arcontu, delovno obdobje tudi zaključil. Največ je delal na montaži kontejnerjev za šole, pisarniške prostore, hotele in namestitvene prostore za delavce v državah Evrope, Afrike, Azije in Rusije.
Ves svoj čas pa je bil tudi aktivni gasilec; nekaj časa blagajnik, zadnjih 17 let pa predsednik
PGD Mele. Pod njegovim vodstvom so obnovili gasilski dom, razvili prapor, pridobili novo gasilsko vozilo in posodobili potrebno opremo. Vsa pridobljena znanja in izkušnje prenaša na mlajše in jih privaja na nove razmere in izzive. Gasilski dom v Meleh je tako postal središče vaškega obveščanja, druženja in prireditev. S svojimi bogatimi izkušnjami in organizacijskimi sposobnostmi je aktiven tudi v krajevni skupnosti, kjer so njegove pobude cenjene in delo spoštovano. Andrej Bohinec nadaljuje tudi zbiranje starih predmetov, s čimer se je ukvarjal že njegov oče. Tako je nastala velika etnološka zbirka, ki jo hrani v stari Kašči, ki je postala sčasoma premajhna, zato je zgradil novo stavbo, poimenovano »Muzej Bohinec«. Zbirko oziroma muzej je v letu 2002 javno odprl za brezplačne oglede. Andrej zbirko starih predmetov še vedno dopolnjuje; za vsak predmet je hvaležen, saj ga ubrani pred uničenjem ali pozabo in tako ga ohranja za zanamce. V letu 2012 se je upokojil, a je postal na vseh njemu ljubih področjih še bolj aktiven in zavzet. Njegovo uspešno delovanja na različnih področjih niso namenjene samo naselju Mele, temveč celotni občini Gornja Radgona in tudi širše.
Ob tej priložnosti smo Bohinca, z namenom, da se nekoliko podrobneje seznanimo o njegovih dejavnostih, obiskali v domačem okolju. Ker je Andrej že desetletja zelo dejaven v gasilstvu, nas je pričakal v gasilski uniformi. PGD Mele je bilo ustanovljeno v letu 1910, in je vse do leta 1951 delovalo skupaj s sosednjim krajem Šratovci. Od takrat naprej pa je PGD Mele samostojno društvo. Tačas živi v kraju Mele, ki se omenjajo že v 14. stoletju kot Kellerdorf (vas kletarskih mojstrov) 174 ljudi, kar polovica jih je vključenih v gasilsko društvo. Andrej vsa pridobljena znanja in izkušnje prenaša na mlajše in jih privaja na nove razmere in izzive. Gasilski dom v Meleh je središče vaškega obveščanja, druženja in prireditev. S svojimi bogatimi izkušnjami in organizacijskimi sposobnostmi je Andrej Bohinec aktiven tudi v krajevni skupnosti, kjer so njegove pobude cenjene in spoštovane.
Ker Andrej Bohinec nadaljuje tudi z zbiranjem starih predmetov, s čimer se je ukvarjal že njegov oče, smo naš krajši obisk namenili prav zbiranju starih predmetov. Leta 2002 odprti Muzej Bohinec razpolaga s preko pet tisoč raznih eksponatov. Težko je napisati kaj vse si je moč v muzeju ogledati, omeniti pa vsekakor kaže vsaj dva »eksponata«, in to 305 let star Missale Romanum in diakonski plašč radgonskega župnika Martina Gabrca, ki je s strani nemških vojakov bil ustreljen prav ob prihodu okupatorske vojske na ozemlje takratne Kraljevine Jugoslavije, 6. aprila 1941. Gre za plašč, ki mu ga je poklonil pokojni poznejši radgonski župnik Franc Puncer. Plašč pa je Martin Gaberc »nosil« v času diakonata, to je v obdobju pred mašniškim posvečenjem, ki ga je opravil v letu 1908. Torej plašč je star okrog 120 let. Muzej si je moč brezplačno ogledati, prav pa je, da se za obisk prijavi v naprej (041-245-648). Lokacija Muzeja Bohinec je v neposredni bližini kapelice na Meleh. Tu je tudi dovolj prostora za parkiranje osebnih avtov ali celo kakega avtobusa. Andrej nam je povedal, da prihaja na obisk muzeja in bližnje oljarne, veliko ljudi širšega območja Slovenije in tudi iz Avstrije, malo pa je obiska iz domačega okolja.
Zato pričakujemo, da bo naš prispevek pripomogel, da bo v prihodnje v Muzeju Bohinec, več »domačih« obiskovalcev, ki bodo imeli kaj videti… (F.K.)
Fotografije: Franci Klemenčič in Ludvik Kramberger