Zgodilo se je 1. januarja 1926, ko je v veljavo stopil novi zakon Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; Švedi so za spremembo porabili celo bogastvo
V preteklosti so se tudi na ozemlju današnje Slovenije pravila glede smeri vožnje spreminjala. Na Kranjskem in Štajerskem so tako nekoč vozili po levi, na Koroškem in Primorskem pa po desni strani. Prvi mejnik je bilo leto 1915, ko je še v času Avstro-ogrske monarhije prišla v veljavo uredba, ki je zapovedala vožnjo po levi strani. To pravilo je bilo nato v rabi le do 1. januarja leta 1926. Takrat je stopil v veljavo nov cestni zakon Kraljevine SHS. Od tega datuma naprej na ozemlju Slovenije velja desno pravilo. Tako je pred dnevi minulo natanko sto let odkar vozimo po slovenskih cestah po desni strani vozišča.
Po levi strani se danes načeloma vozijo tam, kjer so bili pod oblastjo britanskega imperija, po desni pa tam, kjer so bili kolonialni gospodarji Francozi. Seveda pa to pravilo ni splošno. Odločitev je bila odvisna od posameznih držav. Še leta 1919 sta bila oba načina vožnje po svetu razporejena približno v enakem deležu, danes pa prevladuje vožnja po desni, ki se je uveljavila v 163 državah nasproti 78 državam z vožnjo po levi strani. V Evropi je na smer vožnje najbolj vplivala Pariška konvencija iz leta 1920, ki je priporočala vožnjo po desni, čeprav je promet takrat pretežno potekal po levi strani.
Zanimiv je primer iz Švedske, ko so preusmerili vožnjo z leve na desno 3. septembra 1967 ob petih zjutraj. Ob četrti uri in 50 minut so se morali prav vsi avtomobili na Švedskem obvezno ustaviti, počasi zapeljati na desni vozni pas ter tam spet ustaviti vozilo. Ob peti uri zjutraj pa so lahko nadaljevali vožnjo. Ob tem so zamenjali več kot 360.000 prometnih znakov. Komunalnim delavcem so pri tem pomagali tudi vojaki. Celoten projekt pa je stal 628 milijonov švedskih kron, kar bi danes znašalo dobrih 316 milijonov evrov.
Vožnjo po levi strani ceste po navadi povezujemo z Anglijo in zdi se, kot da vozijo po napačni strani. Za Britance pa je njihova izbira prava in nekoliko postrani gledajo kontinentalne Evropejce zaradi naše napačne vožnje. Velika Britanija pa je le ena izmed držav s takšno prometno ureditvijo. Po levi namreč vozi dobra tretjina celotnega svetovnega prebivalstva, kar predstavlja šestino svetovnega ozemlja in četrtino cest, v preteklosti pa ja bil ta odstotek še veliko večji. Na odločitev, v katero smer poteka promet na določeni strani ceste so vplivali nekateri zgodovinski dogodki, povezani z načinom življenja ljudi v posameznih obdobjih.
Promet po levi kot naravna in logična izbira
V daljni preteklosti je skoraj povsod promet potekal po levi strani. Za to je obstajalo več razlogov. Jezdeci so se na konje vzpenjali z leve in jih tudi vodili z leve ter držali vajeti v desni roki. V nevarnejših časih so ljudje nosili orožja v desni roki in se zato držali leve strani cestišča ob srečanju z morebitnim sovražnikom. Leva stran se je stoletja zdela najbolj smiselna izbira za način potovanja. Kaj se je torej zgodilo, da danes večina sveta vozi po desni?
Vožnjo po levi so tradicionalno ohranili Britanci in nekatera ozemlja nekdanjih britanskih kolonij. V Evropi bomo morali voziti po levi le v štirih državah: v Veliki Britaniji, na Irskem, na Malti in na Cipru. Drugod po svetu najdemo vožnjo po levi še v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v državah na jugu Afrike, v Indiji, Maleziji, Nepalu, Singapurju, Indoneziji in na Tajskem ter na Japonskem. (F.K.)
