Bil je velikan Prlekije, Slovenskih goric in Slovenije, kakršni se ne rojevajo pogosto
V vasici Rodmošci, kjer na vinorodnih hribčkih nad Gornjo Radgono, trenutno živi 52 ljudi, se je 8. januarja 1906, rodil duhovnik, prelat, akademik, psiholog, teolog, filozof, mislec, narodnjak, strokovnjak za barve in častni občana Občine Gornja Radgona, dr. Antona Trstenjaka. Velikan Prlekije, Slovenskih goric in Slovenije, kakršni se ne rojevajo pogosto, je umrl 29. septembra 1996, v Ljubljani in je bil pokopan na mestnem pokopališču v Gornji Radgoni. Tako v teh dneh mineva četrt stoletja smrti pomembnega Slovenca, rojaka iz Prlekije, kot je vedno sam poudarjal.
Akademik Trstenjak je po končani osnovni šoli v Negovi, ki nosi po njem tudi ime, končal gimnazijo v Mariboru. Leta 1929 je v Innsbrucku doktoriral iz filozofije in leta 1933 iz teologije. V Mariboru je bil leta 1931 posvečen v duhovnika. V poznejših letih se je še izpopolnjeval in to denimo v Parizu (1935 – 1937) in se specializiral v eksperimentalni psihologiji pri Gemellu v Milanu (1941 – 1942). Služboval je kot katehet na realni gimnaziji v Mariboru (1934 – 1939), bil profesor na Visoki teološki šoli v Mariboru (1939 – 1940) in kot profesor filozofije in psihologije na Teološki fakulteti v Ljubljani do leta 1973 ko se je upokojil. Predaval je tudi na podiplomski stopnji univerze v Zagrebu in na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
Ob izjemnih življenjskih dosežkih je Trstenjak ostal skromen in hkrati plemenito aristokratski. Bil je družaben, socialno čuteč in z vedrim pogledom v prihodnost. Globok in realistični socialni čut je bila stalnica njegovega življenja, kot tudi odnos do domovine in slovenskega naroda. Bil je vedno zmeren, strpen zagovornik zlate sredine in medčloveške sloge. Ljudem se je približal s svojimi poljudnoznanstvenimi knjigami, odlikoval se je kot svetovalec za najhujše življenjske težave. Sicer pa je dr. Anton Trstenjak bil eden najpomembnejših soustvarjalcev evropske humanistične misli 20. stoletja. Njegov znanstveni opus obsega kar 89 knjižnih del ter več kot 500 znanstvenih razprav in strokovnih člankov. S tem se je neizbrisno zapisal v slovensko in svetovno znanost. Dr. Trstenjak je bil tudi strokovnjak za barve. Spomnimo se, da je med drugim v OŠ Negova, on določil kakšne barve so bili v posameznem razredu, kuhinji in jedilnici.
Posebna priznanja, ki jih je prejel v času svojega življenja so: V letu 1983 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v letu 1993 je postal redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti, v letu 1974 je bil imenovan za papeževega častnega prelata, v letu 1975 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, v letu 1983 je prejel Kidričevo nagrado za življenjsko delo ter zlati doktorat Univerze v Innsbrucku, v letu 1990 je pridobil častni doktorat Univerze v Mariboru v letu 1994 je pridobil častni doktorat Univerze v Ljubljani in v letu 1996 še najvišje državno odlikovanje zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Bil je tudi častni občan večih občin, med drugim tudi rojstne občine Gornja Radgona.
Prav gotovo smemo tisti, ki smo se kar večkrat pogovarjali z našim rojakom, da je bil »Šubecov Tunek«, kot se je rad pošalil, da je to on, bil človek, kateremu je potrebno pripisati veliko začetnico. (F.K.)
Velikan, akademik Trstenjak počival na radgonskem pokopališču (Foto: Franci Klemenčič)