Radgončan, rojen leta 1873 je avtor besedila pesmi Oj Triglav, moj dom
Marsikdo izmed Slovenk in Slovencev, zlasti mlajši ljudje, ne vedo, da je Matija Zemljič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pesnik in prevajalec (rojen 25. januar 1873 v Gornji Radgoni, umrl 26. julij 1934, Sv. Tomaž), avtor besedila priljubljene, ponarodele pesmi Oj Triglav, moj dom, kako si krasan. Dokončno razsodbo kdo je avtor omenjenega besedila, je moč razbrati iz Slovenskega biografskega leksikona letnika 1991, kjer sta raziskovalca dr. Marijan Smolik in Jože Munda avtorstvo besedila omenjene pesmi dokazala Matiju Zemljiču. Gre za radgonskega rojaka rojenega na Ptujski Cesti ali na Stavešinskem Vrhu v občini Gornji Radgoni. Matija Zemljič, ki je umrl relativno mlad (61 let), je pokopan v Svetem Tomažu pri Ormožu, saj je bil tam nazadnje župnik.
Tako je po zanesljivih virih avtor besedila pesmi Oj Triglav, moj dom, kako si krasan, človek, ki je živel vseskozi daleč vstran od Triglava, vprašanje je celo ali je sploh kdaj bil sam na Triglavu. Matija Zemljič je besedilo pesmi prvič objavil v 10. številki glasila Lipica, to je bil zasebni rokopisni list mariborskih bogoslovcev letnika 1893/94. Pesem je bila nato v letu 1895 natisnjena v dijaškem listu Danica. Pod pesem se je avtor vedno podpisal s psevdonimom Slavin. Ljubiteljem lepih slovenskih pesmi, še posebno ljubiteljem gora, je pesem Oj Triglav, moj dom, kako si krasan, zelo pri srcu. Gre za pesem, ki jo nekateri imenujejo kar himna slovenskih planincev. Večina ljudi se ob tem, ko sliši omenjeno pesem, spomni le na buditelja slovenstva, župnika in graditelja triglavskih postojank Jakoba Aljaža, ne pa na Matijo Zemljiča. Res je, da je besedilo omenjene pesmi v letu 1895 uglasbil Jakob Aljaž. Še istega leta je bila pesem zapeta ob odprtju prve slovenske triglavske koče. Niti Jakob Aljaž, niti drugi takrat in še mnogo let pozneje, niso vedeli kdo je prav za prav skrivnostni Slavin, avtor besedila pesmi.
Kot nam je v času svojega življenja večkrat poudarjal akademik dr. Anton Trstenjak, ki je Matijo Zemljiča osebno poznal, je bil Matija sin revnih viničarskih staršev in tudi zaradi tega ni več niti njegove rojstne hiše. Pa tudi nobenega drugega pomnika zanj na radgonskem območju ni. Malo je upanja, da bi ustrezno poskrbeli, da bo Matiju Zemljiču postavljen kak trajni pomnik. Na pokopališču v Sv. Tomažu je le nagrobni spomenik. V istem grobu je pokopan še en Radgončan, in sicer Alojzij Kovačič (Ocvirkov) iz Mariborske ceste, kjer sedaj živijo njegovi sorodniki Pintaričevi. Ob tem kaže dodati, da iz raznega internetnega gradiva izhaja, da se je avtor besedila pri pisanju tega malce naslonil na nemško domoljubno pesem O Schwarzwald, o Heimat. Toda vseeno gre za pesem, ki jo imamo mnogi Slovenci radi in zato bi nedvomno kazalo nekoliko bolj oživeti spomin na pozabljenega radgonske in slovenskega rojaka.
Slika: Zemljič je bil pokopan na pokopališču v Sv. Tomažu (Foto: Franci Klemenčič)
Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan!
Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan
kako me izvabljaš iz nizkih ravan
v poletni vročini na strme vrhe,
da tam si spočije v samoti srce
kjer potok izvira v skalovju hladan,
oj Triglav, moj dom, kako si krasan.
Oj Triglav, moj dom, četudi je svet
začaral s čudesi mi večkrat pogled,
tujina smehljaje kazala mi kras,
le nate sem mislil ljubeče ves čas,
o tebi sem sanjal sred’ svetlih dvoran,
oj Triglav, moj dom, kako si krasan!
Oj Triglav, v spominu mi je tvoj čar,
zato pa te ljubim in bom te vsekdar
in zadnja ko ura odbila mi bo,
pod tvojim obzorjem naj spava telo,
kjer radostno ptički naznanjajo dan,
oj Triglav, moj dom, kako si krasan!
Oj, Triglav, moj dom je pesem, ki jo je radgonski duhovnik, pesnik in prevajalec Matija Zemljič leta 1894 pod imenom »Slavin« objavil v mariborskem bogoslovnem glasilu Lipica. Leta 1895 je to pesem odkril in uglasbil dovški župnik in skladatelj Jakob Aljaž. Pesem so v originalni zasedbi Jakob Aljaž, Matej Hubad, Andrej Gassner, Janez Klinar in Tomaž Košir prvič izvedli 22. avgusta 1895 ob uradnem odprtju Aljaževega stolpa.
Matija Zemljič je bil pokopan na pokopališču v Sv. Tomažu (Foto: Franci Klemenčič)