V oktobru leta 1890 je bila predana svojemu namenu železniška proga od reke Mure proti notranjosti Slovenije
Mesto Gornja Radgona je dobila železniško povezavo z Avstrijo, preko reke Mure, od Spilfelda (Šentilja) – Bad Radkersburga – Gornje Radgone, do Ljutomera, davnega leta 1890. Progo od Gornje Radgone do Ljutomera so zgradili v pičlih šestih mesecih (po tem bi se lahko danes vzgledovali za drugi tir). Po omenjeni progi se je odvijal tovorni in potniški promet. V tistem času je bila Radgona majhna vas, saj je bil v trg preimenovana šele leta 1907 (v mesto pa leta 1953, op.p.). Tedaj so ob progi, kjer danes stoji lepa železniška postaja v Gornji Radgoni, postavili le manjšo barako, ki je služila kot postajno poslopje. O tem je znani radgonski učitelj in ravnatelj, kronist in amaterski zgodovinar zapisal: »Na mestu sedanje železniške postaje je bila navadna baraka, katera je bila premajhna za radgonske razmere. Nova železniška postaja je bila otvorjena leta 1940. Stoji na pilotih, zabitih globoko v zemljo. Vojna je bila tedaj zelo blizu. Fantje in možje so šli v velikem številu na orožne vaje, na postaji pa so se poslavljali otroci in žene od svojih mož.«
Kakorkoli že, minilo je 130 let od izgradnje železnice med Gornjo Radgono in Ljutomerom, že pet let prej, torej pred 135 leti, pa je bila do Gornje Radgone z avstrijske strani zgrajena proga. Takrat je bil zgrajen tudi železniški most čez Muro, ki so ga Nemci 17. aprila 1945 porušili in to na avstrijski strani. Preostala polovica mostu je bila še nekaj let. Na avstrijski strani je območje, kjer je potekala proga zazidano tako, da te proge ni moč obnoviti na istem mestu. Kronisti beležijo, da je med obema vojnama bil promet na radgonski železniški postaji zelo velik, še posebno v jesenskem času. Iz tukajšnje postaje so v teh letih letno prepeljali med drugim tudi po 300 vagonov krompirja, 300 vagonov jabolk, po 15 ton fižola in še marsikaj drugega. Po drugi svetovni vojni je bilo V Gornjo Radgono pripeljano veliko premoga, gradbenega in drugega materiala; odpeljano pa je bilo tudi veliko pridelkov in marsikaj drugega.
Spomniti tudi kaže, da je ob koncu prve svetovne vojne, ko je bila na Muri določena meja med Avstrijo in Kraljevino SHS in vse do leta 1924, vozil vlak iz Ljutomera za Maribor in obratno čez most med obema Radgonama preko avstrijskega ozemlja in to brez postankov v Avstriji. Takrat namreč Ljutomer še ni bil povezan z železnico proti Mariboru. V letu 1968 je bil na progo Gornja Radgona – Ljutomer in obratno, ukinjen potniški promet. Ostal je le še tovorni promet, ki pa je v zadnjem času tudi zelo ohromel, čeprav so zlasti na avstrijski strani zainteresirani za novično vzpostavitev železniške povezave. Že vrsto let namreč se veliko razmišlja o izgradnjo železniške proge med obema Radgonama, kar bi bila velika pridobitev za gospodarstvo obeh Radgon in sosednjih občin na obeh straneh meje. Zaenkrat še ni točne trase, kje naj bil bila izgrajena proga, še posebno ne, kje naj bi stal most. S povezavo med obema Radgonama bi bila opravljena povezava z Evropo. Iz avstrijske Radgone že sedaj redno nekajkrat dnevno vozi vlak do Gradca. Avstrijska Radgona je namreč tako povezana z preostalim delom Avstrije oz. Evrope.
Sicer pa, nedolgo nazaj, je bila obnovljena stavba železniške postaje v Gornji Radgoni. Tu in tam pa tudi pripelje do Gornje Radgone kak vlak, s katerim Slovenska železnica izvaja svoje teste…
Foto: Franci Klemenčič