10. avgusta leta 1896, torej pred natanko 130 leti je bila slovesno odprta prva Triglavska koča na Kredarici, in sicer na višini 2.515 metrov. Postaviti jo je dal duhovnik in narodni buditelj Jakob Aljaž, gradnjo pa je vodilo Slovensko planinsko društvo. Takratni dogodek je imel velik pomen za slovensko narodno zavest v gorskem svetu. Les za kočo na Kredarico je vlačilo 30 delavcev, ki so pri tem uporabljali 500 metrov vrvi v treh delih. Ob odprtju koče se je zbralo okrog 100 planincev. Od tega se jih je povzpelo na vrh Triglava 70. V svojem govoru pa je Jakob Aljaž poudaril: “Čeprav je naša koča slovenska, bo vendar urejena, da bo ustrezala turistom vsakega naroda. Vsi, brez razločka, bodo enako prijazno sprejeti, to zahteva že slovenska gostoljubnost.”
Ob odprtju se je koča imenovala Triglavska koča na Kredarici. Ob povečanju koče v letu 1909 pa je bila preimenovana v Triglavski dom na Kredarici. Prve meritve toplote zraka na Kredarici je izvajal Anton Pekovec, oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici že leta 1897, torej leto po odprtju koče, vendar le poleti, ko je bila koča oskrbovana. Prva ekipa profesionalnih meteorologov – opazovalcev je na Kredarico prišla avgusta 1954. Leta 1994 je bila postavljena samodejna meteorološka postaja. Triglavski dom na Kredarici, na višini 2.515 metrov je kot tak najvišja slovenska planinska postojanka in najvišja slovenska meteorološka posta. Sicer pa je v Sloveniji 159 čistih planinskih koč, celotna mreža pa ob upoštevanju zavetišč in bivakov obsega med 171 in 178 planinskimi objekti, za katere skrbi Planinska zveza Slovenije. (F.K.)
