Lep življenjski jubilej v krogu najdražjih in prijateljev je obeležila Rozalija Muhič, ki je že več kot 70 let gasilka
Bil je lep in sončen, dobesedno prekrasen dan, ko je Rozalija Muhič, na svojem domu, v Terbegovcih, nedaleč od Svetega Jurija ob Ščavnici praznovala svoj 90. rojstni dan. In kot se spodobi praznovala ni sama, kajti obkrožali so jo njeni najbližji, katerim so se pridružili tudi gostje, kot so: župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Andrej Vrzel, predsednica KO Rdečega križa Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetka Fiala ter gasilci PGD Stara Gora: častni predsednik Anton Klemenčič, gasilka Janja Ljubec in gasilec Jože Hanžel. Družbi smo se pridružili tudi sami, da bi zabeležili dogodek in tudi delček iz njenega pestrega življenja. Po izrečenih čestitkah in izročenih priložnostnih darilih, smo bili povabljeni za bogato obloženo mizo, ki jo je pripravila snaha Marta, ki s sinom Vladom skrbita za mamo Rozalijo. Ob mizi so najprej slavljenki nazdravili z znano napitnico »Kol’ko kapljic, tol’ko let« in ji zaželeli še veliko let med njenimi najdražjimi.
Rozalijina življenjska zgodba se je začela 10. oktobra 1933, na Rožičkem Vrhu, na drugi strani sedeža občine Sv. Jurija ob Ščavnici. Od tam so se starši leta 1940 preselili v Terbegovce, kjer so kupili 3 ha veliko posest. Tu je Rozalija odraščala in obiskovala osnovno šolo na Stari Gori. Leta 1955 se je poročila s Karlom Muhičem. V družini se jima je rodil le sin Vlado, ki si je z Marto Lovrec, ustvaril družino, ki je Rozaliji dala dve vnukinji, Melito in Barbaro. Sedaj ji veselje delajo še tri pravnukinje: Ema, Ana in Hana. Kot nam je povedala, jo imajo vsi radi. Čeprav živi sama, v svoji hiši ni nikoli sama. Zajtrk in večerjo si pripravi sama, na kosilo pa je povabljena k snahi Marti in sinu Vladu, ki imata svojo hišo le nekaj korakov od njenega doma. Rozalija je vse svoje življenje posvetila skrbi za družino in obdelavi 3 ha velike posesti. Mož je bil zaposlen v Gozdnem gospodarstvu Radgona, a ji je bil v pomoč in podporo pri delu na zemlji in skrbi za malo kmetijo, kjer so gojili krave in prašiče. Zaupala nam je, da so s kravjo vprego opravljali prevoze, orača pa so najeli in ga odslužili s »tabrhi«.
Kljub skrbi za gospodinjstvo in posest, je našla čas tudi za gasilstvo. Lani je prejela od PGD Stara Gora posebno priznanje za 70 let članstva v gasilskih vrstah. Ker je bila izvrstna kuharica, je ob gasilskih veselicah kuhala ter pekla »pogače«. Z »glavnimi« kuharicami pa je pomagala kuhati tudi na porokah – »gostüvajih« in ob pogrebih, na sedminah. Ne smemo prezreti, da slavljenka ima v hiši naslednike gasilce, saj so vsi člani družine, tudi člani PGD Stara Gora. Ob tokratnem obisku nam je Rozalija dejala, da je vesela, ker za njeno dobro počutje skrbijo njeni najbližji in tako ne čuti osamljenosti. Čas si krajša tudi z branjem časopisa, ki prihaja v njihovo hišo že več desetletij. Dokler ji je zdravje še bolje služilo, je obiskovala tudi nedeljske maše, v starogorski cerkvi sv. Duha. Rada obuja spomine, kako so peš hodili v šolo in po opravkih, največ pa tudi k maši, v farno cerkev, v Sveti Jurij ob Ščavnici, in sicer pa bližnjicah, ki jim v teh krajih rečejo »mešnice«. Dodajmo tudi, da sta pravnukinji Ema in Hana svojo prababico razveselili s tortama. (L.K.)
Fotografije: Ludvik Kramberger