Poleg telovske procesije v Bogojini, je občan Beltincev vpisan ob enoti Pletarstvo
Ministrstvo za kulturo je na podlagi predloga Slovenskega etnografskega muzeja in vložene pobude s strani Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport (ZTKŠ) Beltinci vpisalo z dnem 11.3.2026 rokodelca Evgena Nedeljka v Register nesnovne kulturne dediščine ob enoti Pletarstvo. Kot so v pobudi zapisali v ZTKŠ Beltinci, se je Evgen Nedeljko s pletarstvom srečal že v otroštvu, ko je pri tej dejavnosti opazoval dedka in očeta. Plete že 40 let. Izdeluje košare, korble, koše, stojala za rože, v zadnjem času tudi pomanjšane izdelke, kot so: kapela, mlin, kočija. Svoje znanje z veseljem prenaša naprej. Na delavnicah, taborih in prireditvah uči mlajše generacije ter tako pomaga ohranjati dragoceno rokodelsko dediščino pomurskega prostora. Z vpisom register so mnogi prepričani, da bo izpod Evgenovih rok prišlo še veliko novih pletarskih kreacij.
Nedeljko material nabira v okolici svojega doma, na območju reke Mure. Veje pantovca (zlatolike) nareže ročno, sortira jih po debelini in velikosti. Narezano surovo šibje pusti odležati od 10 do 14 dni, šele nato prične s pletenjem. Plete tudi iz kuhanega šibja. Šibe v vodi kuha dve uri, nato jih ročno olupi in plete še iz mokrega materiala, sicer se lomijo. Pri pletenju uporablja nož, škarje, »pravko«, s katero »dol bije« (tolče) po vrhnjem redu spletenih vej, da je košara bolj gosto pletena. Pri pletenju košare najprej splete dno, nato začne s pletenjem roba in nadaljuje navzgor z oblikovanjem košare. Na koncu splete še ročaje.
Pri pletenju drugih predmetov, kot so mlin, kočija, kapela, si naredi osnovo/ogrodje iz lesa, določi primerne dimenzije posameznih detajlov, nato opleta s šibami. Svoje znanje pletarstva prenaša na mlajše generacije, pa tudi na starejše, željne znanja in ročnih spretnosti. Vsako leto sodeluje na poletnem otroškem taboru v Beltincih, kjer v okviru delavnic uči ročnih spretnosti pletarstva osnovnošolske otroke. Pod okriljem Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Beltinci sodeluje tudi na številnih prireditvah in sejmih, katerih rdeča nit je ohranjanje nesnovne kulturne dediščine, običajev in šeg.
Register nesnovne kulturne dediščine je sicer osrednja zbirka podatkov o nesnovni dediščini. Nesnovna dediščina so nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori, kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža, in ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. Register nesnovne kulturne dediščine vodi Ministrstvo za kulturo in je del registra kulturne dediščine (poleg registra nesnovne kulturne dediščine ga sestavljata še register nepremične kulturne dediščine in register premične kulturne dediščine, ki v praksi še ni vzpostavljen).
Evgen Nedeljko ročno ustvarja zanimive izdelke (Foto: ZTKŠ Beltinci)