Minister Jože Podgoršek obiskal Krajinski park Goričko, kjer ga je navdušil „entuziazem ljudi“
Na povabilo vodstva Krajinskega parka (KP) Goričko je kmetijski minister dr. Jože Podgoršek obiskal grad Grad, kjer so mu razkazali največjo slovensko graščino, predstavili aktivnosti, ki jih izvajajo ter razvojne načrte. Minister si je ogledal tudi razstave v gradu, med njimi tudi razstavo starih sort jabolk. V pogovoru je bila pozornost usmerjena na zaključevanje strateškega načrta skupne kmetijske politike in v njem posebnosti, ki so pomembne za krajinski park. Govorili so tudi o upravljanju s kmetijskimi zemljišči, izvajanju projektov za ohranjanje narave, biotske raznovrstnosti in ekosistemskih koristi ter o prihodnost parka.
„Namen obiska je bil seznanitev ministra z ukrepi, ki jih JZ KP Goričko izvaja na izbranih traviščnih habitatih za ohranjanje biotske raznovrstnosti/raznoživosti in krajinskih značilnosti. Gorička kulturna krajina je rezultat rabe tal za preživetje ljudi zato je njena živost in njen videz odvisen od takšne strategije kmetovanja, ki vključuje tudi dele narave, ki živi samodejno (gozd, mejica, grmišče) ali cveti kot travnik, ki se kosi samo dvakrat. Od teh delov narave, kjer živijo opraševalci in plenilci škodljivcev kulturnih rastlin je in bo odvisna pridelava hrane. Deli narave, ki členijo krajino kot so mejica, obvodna zarast, grmišče, posamično drevo, ekstenzivni, cvetoči travniki, dajejo krajini prepoznavnost in privlačnost za preživljanje prostega časa in nabiranje znanje o delovanju naravnih sil. Ohranjanje narave je tako v največji meri povezano s pridelavo hrane oziroma kmetovanjem, zato je izjava ministra ob obisku zelo pomenljiva,“ je povedala direktorica JZ KP Goričko Stanislava Dešnik, ki je dodala, da so ministra popeljali na teren, kjer si je kljub megli, ki je skrila čare goričke krajine, dobil vpogled v delo zavoda.
KP Goričko, ki je bil vzpostavljen leta 2003, je drugi največji naravni park v Sloveniji in s 462 km2 naš največji krajinski park. Zaznamuje ga velika stopnja biodiverzitete, ki se odraža kot rezultat slikovite mozaične kmetijske kulturne krajine. Kmetijstvo je osnovna gospodarska dejavnost na območju in ključna aktivnost za varstvo šestnajstih kvalifikacijskih Natura 2000 vrst območja Goričko ter za ohranjanje biodiverzitete in krajinske pestrosti. Zaradi pomena, ki ga ima kmetijstvo za biodiverziteto, KP Goričko izvaja številne projekte, ki so osredotočeni na izvajanje ustreznih kmetijskih praks in tako prispevajo k ohranjanju narave, biodiverzitete in ekosistemskih koristi. Vodstvo parka je ministru dr. Podgoršku predstavilo tudi rezultate projektov Krajina v harmoniji, Upkač, Gorički travniki, Gorička krajina, Mokrišča na Goričkem, LIFE NATURAVIVA in LIFE4SEEDS.
Za KP Goričko je zelo pomembna priprava strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027. Minister Podgoršek je zagotovil, da se bodo na Goričkem še naprej izvajale operacije v okviru kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil Traviščni habitati metuljev, Posebni traviščni habitati ter Visokodebelni travniški sadovnjaki. Načrtuje se tudi uvedba povsem nove intervencije »Izvajanje ukrepov iz načrtov upravljanja zavarovanih območij«, ki bo namenjena upravljalcem izbranih ožjih in širših zavarovanih območij, torej tudi KP Goričko. Še ena novost v strateškem načrtu 2023-2027 bo uvedba tako imenovanih Natura 2000 plačil, ki zagotavljajo upravičencem nadomestilo za slabosti, povezane z izvajanjem omrežja Natura 2000. Plačila Natura 2000 se bodo izplačevala tudi na območju KP Goričko. Ministru je bila predstavljena tudi problematika ohranjanja narave, predvsem travišč v povezavi s kmetijstvom na Goričkem.
Ob robu današnjega obiska je minister Podgoršek izpostavil: »Namen današnjega obiska je skupaj s krajinskimi parki poiskati načine in modele za tiste ukrepe, s katerimi bomo v strateškem načrtu skupne kmetijske politike lahko podpirali trajnostno rabo kmetijskih zemljišč tudi z vidika ohranjanja krajinskih značilnosti. Glede na to, da smo z drugimi krajinskimi parki in kmetijskimi gospodarstvi že sedeli za skupno mizo, menim, da smo na poti iskanja ukrepov, ki bodo sledili tej viziji. Kot rezultat političnega dogovora na ravni EU moramo države članice nameniti 25 odstotkov iz prvega stebra in 35 odstotkov iz drugega stebra trajnostni rabi naravnih virov, trajnostnemu kmetijstvu, prilagajanju na podnebne spremembe in dobrobiti živali. Zato so taki sestanki v fazi priprave strateškega načrta izjemno koristni. Veseli pa me tudi entuziazem ljudi, ki delajo v krajinskih parkih in »čutijo« krajinske značilnosti, naravovarstvene vsebine ter se trudijo ohranjati tako živalske kot tudi rastlinske vrste. Kmetijstvo lahko s pomočjo parkov, kot je ta na Goričkem, veliko pridobi ključno pa je povezovanje in iskanje skupnih kmetijskih zgodb zato, da se bo tudi na teh območjih, ki so na nek način težka za kmetijstvo, le to splačalo.«
Po predstavitvi problematike je sledil ogled izvedenih ukrepov v projektu Gorička krajina na terenu v Vidoncih. V projektu Gorička krajina se je izvedla obnova travnikov, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, sajenje visokodebelnih travniških sadovnjakov, mejic in posamičnih dreves v kulturni krajini.
