Prisrčno je bilo srečanje učencev, ki so OŠ končali davnega leta 1961
Jubileji in obletnice so običajno redki, veseli in nostalgični, predvsem pa so prisrčna in čustvena srečanja in druženja skupin oseb, ki so tesno povezane. In ker je v zadnjem času, zaradi korona virusa, srečanj in druženj bilo še manj, je toliko bolj zanimivo in prisrčno bilo srečanje sošolcev, ki so osnovno šolo Gornja Radgona obiskovali med leti 1953 in 1961. Svoje prvo znanje so nabirali v „stari šoli“ ob cerkvi sv. Petra, nato pa, od 5. razreda, na radgonskem gradu, kjer so se Radgončanom pridružili tudi Radenčani, ki so takrat imeli samo štiriletno šolo. Večinoma gre za babice in dedke, ki so bili rojeni takoj po 2. svetovni vojni, leta 1946, kar pomeni, da so danes stari 75. Šlo je sicer za prvo generacijo osemletnega izobraževanja pri nas, saj je pred njimi bila nižja gimnazija.
Že na začetku nadvse veselega in prijetnega srečanja, ki je z upoštevanjem ukrepov NIJZ, potekalo v gostišču Nada v Šratovcih, so se prisotni preko sodobne tehnologije, pogovarjali z nekdanjim sošolcem Ivom Štrafelo, ki iz Avstralije ni mogel priti na srečanje sošolcev, kateri so šolske klopi zapustili davnega leta 1961. Prav tako se srečanja ni uspelo udeležiti še nekaj drugih sošolcev, ki živijo v Avstriji, Švici…, na Primorskem, v Ljubljani ipd. Ob tem je nekaj sošolk in sošolcev tudi umrlo, tako se je tokratnega srečanja udeležilo natanko 20 vrstnikov. Kot sta nam povedala organizatorja srečanja Bogdan Šajnovič in Marjan Mauko, to je polovica vseh, ki so skupaj, v dveh oddelkih, katerih razredničarja sta bila učitelja-tovariša Strgar in Teharnik, po 20 „gulili“ šolske klopi.
Še posebej prisrčno je bilo obujanje spominov na dogodke izpred dobrih šestdeset let, o poslovni karieri, družinah ipd. „Edino, kar velja in je vredno, je srečanje s prijatelji, sošolci iz otroštva. Čeprav živimo v norem in hitrem času, smo dokazali, kako smo imeli prav, da smo pripravili to srečanje, kjer smo se imeli lepo, smo marsikaj pokramljali, obujali spomine, se znova spoznavali. Eni se srečujemo pogosteje, drugi redko, a tokrat nas je 20 bilo skupaj. Zdravi in veseli smo šli s spomini na preteklost in z veselimi pogledi zrli v prihodnost! Z dobro voljo smo dejansko preživeli lep in nepozaben dan, poln presenečenj, smeha in klepeta“, so nam povedali udeleženci srečanja, ki dodajajo, kako je bilo lepše nekoč, ko še ni bilo vseh možnih mobitelov, družbenih omrežij, ki otroke odtujujejo od prijateljev in narave…
