Ob zlatem jubileju planeta Zemlja glavnina dogajanja zaradi koronavirusa na spletu
Podobno kot že pol stoletja, tudi letos 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje, tokrat že petdesetič. Ob zlati obletnici je praznik, ki je posvečen temi podnebnih sprememb, poseben tudi z drugega vidika. Zaradi globalne pandemije novega koronavirusa so namreč aktivisti večino svojih aktivnosti prenesli na internet in namesto na množične čistilne akcije vabijo k rabi spletnih orodij. Prvi svetovni dan Zemlje je mobiliziral milijone Američanov. 22. aprila 1970 se jih je 20 milijonov podalo na ulice in s protestom zahtevalo ukrepe za zaščito okolja. Ta dan je pomembno zaznamoval sodobno okoljevarstveno gibanje, Združeni narodi pa so ga leta 2016 izbrali za dan, ko je bil slovesno podpisan pariški podnebni sporazum. Obeleževanje dneva poteka pod okriljem mreže Earth Day Network. Medtem ko so ob svetovnem dnevu Zemlje običajno po vsem svetu potekali shodi, čistilne akcije, izobraževalni dogodki in delavnice, pa je letos drugače. Številne države so z namenom omejitve širjenja novega koronavirusa prepovedale množične dogodke.
Tako so se okoljevarstveniki letos zatekli k drugačnim akcijam za spodbujanje zaščite okolja – prek aplikacij, spletnih seminarjev in digitalnih kampanj. Ena od takih pobud je Izziv za Zemljo, v katerem bodo prebivalci po vsem svetu na pobudo Earth Day Network, Wilson Centra in ameriškega ministrstva za zunanje zadeve prek mobilne aplikacije zbirali podatke o stanju okolja v svoji okolici, denimo o kakovosti zraka in onesnaževanju okolja s plastiko. Prav tako so v Earth Day Network obiskovalcem svoje spletne strani ponudili izračun svojega”prehranskega odtisa”, torej okoljskih posledic, povezanih s pridelavo, transportom, pakiranjem in skladiščenjem hrane, ki jo uživajo. Namesto velikih čistilnih akcij pa tokrat ljudi vabijo, da se lotijo”individualne čistilne akcije”in ob upoštevanju vseh varnostnih priporočil poberejo smeti iz svoje okolice. Tako akcijo lahko posamezniki prijavijo na spletni strani svetovnega dneva Zemlje in glas o njej razširijo prek spletnih družbenih omrežij. Nenazadnje so se prek spleta angažirali tudi strokovnjaki, saj se te dni odvija vrsta spletnih seminarjev, konferenc, razprav in okroglih miz na temo varovanja okolja.
Svetovni dan Zemlje obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ministrstvu za okolje in prostor so ob tem dnevu poudarili, da so podnebne spremembe”eden največjih izzivov za prihodnost človeštva in sisteme podpore življenja, zaradi katerih je naš svet primeren za bivanje”. Pri blaženju podnebnih sprememb je pomemben zaveznik ohranjena narava, zato na ministrstvu spodbujajo krožno gospodarstvo, poudarjajo pomen in ohranjanje gozdov, travišč in mokrišč, varujejo zaščitena območja Natura 2000, skrbijo za varstvo divjih opraševalcev in svarijo pred invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin in živali. Slovenija se je tudi pridružila skupni pobudi 13 držav EU za ozelenitev gospodarstva po pandemiji koronavirusa. Na vnos in širjenje tujerodnih vrst so ob dnevu Zemlje opozorili partnerji v projektu Life Artemis. Med drugim so pripravili opozorilni seznam tujerodnih vrst v gozdovih; skoraj vse vrste so bile prvotno prinesene kot okrasne rastline.”Če želite narediti nekaj dobrega za naravo, se odpovejte gojenju (potencialno) invazivnih tujerodnih rastlin in jih nadomestite z drugimi okrasnimi vrstami,”so pozvali. V zbornici komunalnega gospodarstva pa so pripravili akcijo Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak, s katero pozivajo k odgovornemu ravnanju. Na področju odpadne vode vsako leto za saniranje škode zaradi neustreznega metanja odpadkov v straniščne školjke na nacionalni ravni nastane za več kot 3,5 milijona evrov dodatnih stroškov, so navedli.
Svetovni dan Zemlje je vedno namenjen vsem ljudem na svetu in vzpodbuja k aktivnemu ter odgovornemu delovanju v smeri trajnostnega razvoja. Na pobudo civilnodružbenih organizacij po vsem svetu ga praznujemo od leta 1970. Številni posamezniki in okoljske organizacije na ta dan pripravljajo različne dogodke in prireditve, s katerimi opozarjajo na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Eden pomembnejših ukrepov prilagajanja na tovrstne podnebne spremembe je zagotovo namakanje, o katerem je veliko govora v času suše, vročine, pomanjkanja padavin, pa tudi pozebe. Zato na MKGP prek javnih razpisov Programa razvoja podeželja 2014 – 2020 podpiramo naložbe v individualne namakalne sisteme, namakalno opremo, rastlinjake ter izgradnje in tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjene več uporabnikom. Vendar namakanje ni samo ukrep proti suši – protislanska zaščita je en izmed najbolj učinkovitih ukrepov za boj proti nizkim temperaturam, predvsem v trajnih nasadih. V Sloveniji so pomembni vodni viri zadrževalnik Vogršček, Dravski kanal, akumulacijski bazen HE Brežice, ki vsi omogočajo zadostne količine vode tudi za protislansko zaščito. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano letno izdamo odločbe za uvajanje namakanja v povprečju na okoli 300 ha kmetijskih zemljišč, naša želja pa je, da bi bilo teh vlog bistveno več. V programskem obdobju Programa razvoja podeželja 2014 – 2020 je za izgradnjo in tehnološke posodobitve namakalnih sistemov namenjenih skoraj 15 mio EUR.
„Veseli nas, da se aktivno odvijajo tako projekti novogradenj kot tudi projekti tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov. Poleg navedenih razpisov, ki so namenjeni namakalnim sistemom z več uporabniki, pa so tudi drugi javni razpisi, predvsem javni razpisi za ukrep M04.1: Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva. Ti javni razpisi lahko med naborom investicij, ki jih posamezni javni razpis podpira, vključujejo tudi podpore za rastlinjake, namakalno opremo ali izgradnjo celotnega namakalnega sistema. Lastnike in zakupnike kmetijskih zemljišč spodbujamo, da pridobijo ustrezne informacije glede potrebnih dovoljenj za vzpostavitev namakalnega sistema ter da se odločijo za namakanje, ki omogoča trajno kakovostne kmetijske proizvode, ki predvsem niso odvisni od pomanjkanja vode“, poudarjajo na kmetijskem ministrstvu.
