V petek se praznuje svetovni dan piva; S proizvodnjo piva se ukvarja vedno več podjetij v Sloveniji.
Ljubitelji piva, pivovarji, hmeljarji in lastniki pivnic so dobili »svoj« dan, mednarodni dan piva, leta 2007, praznujejo pa ga vsak prvi petek v avgustu. Letos bo to v petek, 6. avgusta. Mednarodni dan piva daje priznanje in spoštovanje vsem ustvarjalcem piva in tistim, ki ga strežejo. Povezuje ljudi vsega sveta in je namenjen druženju ter praznovanju različnosti – kultur, jezikov, pa tudi vrst piva. Praznik piva že v preteklih letih v Sloveniji ni ostal neopažen, a so ga s pomočjo krovne organizacije Združenja slovenskih pivovarn lani prvič načrtno in organizirano praznovali s promocijo v ljubljanskem mestnem središču. V Žalcu in Ljubljani so lani uspešno pripravili tudi največje evropsko srečanje pivovarjev, 36. EBC kongres, na katerem se je predstavilo 17 članov združenja.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), ljubiteljev piva nimajo preštetih, vedo pa, da povprečni prebivalec Slovenije porabi doma povprečno 26 litrov piva na leto. Kot pojasnjujejo na SURS, je Slovenija lani več piva izvozila kot uvozila. Izvozila ga je za 44,7 milijona evrov, kar je bilo največ v zadnjih 10 letih, uvozila pa za 26,2 milijona evrov. Vrednostno ga je izvozila za 19 odstotkov več kot v letu 2019, uvozila pa za tri odstotke manj. Največ ga je izvozila na Hrvaško (27 %), sledili sta Italija (21 %) ter Bosna in Hercegovina (21 %). Uvoz je bil medtem največji iz Avstrije (40 %), s Hrvaške (21 %) in Češke (9 %).
Trgovanje s pivom je najživahnejše v poletnih mesecih, v juniju, juliju in avgustu. V letu 2020 je Slovenija v teh mesecih izvozila 44 odstotkov celotnega letnega izvoza piva (od tega največ v juliju), uvozila pa 33 odstotkov celotnega letnega uvoza te pijače. Cene piva se v zadnjih desetih letih v Sloveniji niso bistveno spreminjale, niti v gostinskih lokalih niti v trgovinah. Po podatkih SURS, lani so ljubitelji v gostinskem lokalu za pol litra svetlega piva odšteli povprečno 2,93 evra. V trgovinah je bila povprečna cena za pol litra piva, izdelanega v Sloveniji, 0,88 evra.
Sicer pa je Slovenija ena večjih pridelovalk hmelja v EU – večji sta le Nemčija in Češka. Lani smo ga pri nas pridelali 2.723 ton, kar je šest odstotkov več kot v letu 2019, čeprav je rasel na za osem odstotkov manjši površini kot v predhodnem letu. Pridelan je bil namreč na 1.489 hektarih. Tudi pri proizvodnji hmelja je Slovenija predvsem izvozno usmerjena, saj večino hmelja, ki ga pridela, izvozi. Lani ga je največ izvozila v Nemčijo, in sicer 37 odstotkov vsega pridelka.
Pivo sicer ostaja najbolj priljubljena in razširjena nizkoalkoholna pijača na svetu, stara več tisoč let, saj so jo poznali že stari Egipčani. V Sloveniji imamo prve pisne dokaze o varjenju piva v dokumentih Noticia Bonorum de Lonca iz leta 1160. Tudi če bi zanemarili žgane alkoholne pijače, katerih tudi popijemo veliko, smo Slovenci že s popitim pivom in vinom visoko med »alkoholno razvitimi« državami in zato niti ne presenečajo različni ukrepi ministrstva za zdravje, ki bi znižali pitje alkoholnih pijač. Vedeti je namreč potrebno, da vsaki Slovenec povprečno letno popije okoli 45 litrov vina in še enkrat toliko (okoli 90 litrov) piva. In ravno po pivu smo Slovenci zelo visoko rangirani, saj smo na 11. mestu na svetu, in smo celo pred ZDA in Rusijo, daleč največ pa ga popijejo Čehi. Zanimivo je, da smo, po podatkih nemške strokovne revije Brauwelt, največji pivci piva Evropejci sploh, saj je med štirinajst največjih pivopivskih kar 11 evropskih držav, prvih enajst pa so, poleg Avstralije na 9. mestu, prav vse države s stare celine. Pitje piva katerega po celem svetu pridelajo okoli 140 milijard litrov ali skoraj 24 litrov na Zemljana, se povečuje v državah v razvoju, v razvitih državah med katerimi je tudi Slovenija pa pitje hmeljnega napotka počasi upada.
Kot rečeno največ piva povprečno popijejo Čehi, in sicer kar 162 litrov na prebivalca, sledijo pa: Irska – 150,5; Nemčija – 127,4; Luksemburg – 110,9; Avstrija – 108,6; Danska – 105; Velika Britanija – 99,4; Belgija – 98; Avstralija – 94,5; Slovaška – 92; Slovenija – 90; Nova Zelandija – 84,7; Nizozemska – 84,2; ZDA – 82 itd.
Sicer pa, po podatkih omenjene nemške revije, največ piva pridelajo v Severni in Južni Ameriki, in sicer dobro tretjino (nekaj več kot 35 %),, nekaj manj kot 35 % pridelajo v Evropi, s slabo četrtino (23,6 %) piva proizvedejo Azijci, tako da le majhen delež odpade na Afriko, Avstralijo in Oceanijo. Več kot polovico (51 %) vsega piva pridela pet največjih proizvajalk, in sicer ZDA, Kitajska, Nemčija, Brazilija in Japonska. In čeprav so trenutno še na 1. mestu ZDA, mnogi ocenjujejo, da se bo na čelo prebila Kitajska, kjer proizvodnja piva najhitreje narašča. Najbolj prodajano pivo na svetu je pivo znamke Budweiser, katerega proizvaja največji pivovarski koncern na svetu ameriški Anhauser-Busch. Kar 90 % omenjenega piva pa popijejo kar sami Američani. Poleg mednarodno najbolj uveljavljene znamke piva Heineken, se sploh največ piva posameznega koncerna proda v državah, kjer se proizvaja.
