Velika noč je praznik, ki nas vsako leto pričaka ob različnem datumu. Obeležujemo jo prvo nedeljo po prvi polni luni po spomladanskem enakonočju. Dan se začne daljšati in narava začne prebujati. Velikonočno pojedino praviloma sestavljajo praznično obarvana jajca, šunka, hren, domač kruh in potica. Slovenska potica pa je od leta 2018 tudi zajamčena tradicionalna posebnost.
Izbirajmo domačo, lokalno pridelano hrano, tako, kot so jo izbirali že naši predniki. Poglejmo nekaj zanimivosti.
Pirhi, pisanice, velikonočna jajca
Občudovanja vredne so tradicionalne belokranjske pisanice, ki od ustvarjalca zahtevajo veliko pozornosti, natančnosti in tudi časa. Značilno zanje je, da ustvarjamo na izpraznjeni jajčni lupini. Vsebino jajca smo torej izpihali.
Medtem, ko so v trgovinah na voljo pripomočki za hitro obarvanje pirhov, pa lahko ustvarjamo tudi z naravnimi materiali, ki jih najdemo v naši bližini. Tisti, ki pirhe barvamo z naravnimi materiali, verjetno najbolje poznamo barvanje s čebulnimi listi.
Izberete pa lahko tudi kurkumo, peso, peteršilj (ta zahteva velik koncentrat), rdeče zelje, borovnice ali celo kavna zrna. Jajca, ki smo jih hranili na sobni temperaturi, položimo v posodo s hladno vodo in izbrano sestavino, ki jim bo dodala barvo. Ko zavrejo, jih kuhamo počasi še 8-10 minut in pazimo, da ne vrejo premočno.
Vzorce ustvarjamo s tesnim nameščanjem zanimivih delov rastlin na jajca. Babice so včasih hranile stare najlonske nogavice, s katerimi so prekrile jajce in ga jih učvrstile z nitjo. Zelo lepi vzorčki pa nastanejo tudi, če na jajce namestite navadne kuhinjske elastike.
Sveža jajca, ki jih kuhamo za pirhe, bomo kasneje težko lupili, zato je bolje, da nakup opravimo nekaj dni pred nameravanim kuhanjem.
V teranu kuhana jajca se obarvajo zelo temno modro, skoraj črno, krasijo pa jih čudoviti kristalčki. V različne barve jih lahko oblečemo tudi z vrvicami, ki jih ovijamo okoli kuhanega jajca ali s pomočjo volne in kvačke.
