Prijetno s koristnim v Dobrovniških goricah, kjer je potekala 15. mednarodna otroška trgatev
Kar živahno, razigrano in veselo je bilo v ampelografskem vrtu-vinogradu s 70 sortami trsov, ki stoji na Popovem bregu, nad Dobrovnikom, kjer je tamkajšnje društvo vinogradnikov, s pomočjo občine Dobrovnik, Dvojezične OŠ Dobrovnik, Zavoda za okolje in turizem ter Slovenskih vinskih vitezov, pripravilo tradicionalno, že 15. mednarodno otroško trgatev. Na trgatvi, kjer so se osnovno in srednješolci “spopadli” z okoli 800 trsi in kar sedemdesetimi različnimi sortami grozdja iz vseh treh slovenskih vinorodnih dežel, ter iz sosednje Madžarske, so se minule dve leti morali nekoliko prilagajati pogojem PCT, zaradi česar se tudi letošnje mednarodne trgatve niso udeležili otroci osnovnih šoli iz Štrigove (Hrvaška), ter Lentija in Rediča (Madžarska), kot je to bilo običajno. Tako so se trgatve udeležili zgolj učenci DOŠ Dobrovnik, in dijaki Biotehnične šole iz Rakičana, zraven pa so bili tudi člani Društva vinogradnikov Dobrovnik, ter vitezi iz Pomurskega omizja, Slovenskega reda vitezov vina, ter predstavniki Zavoda za okolje in turizem Dobrovnik in Režijskega obrata občine Dobrovnik.
Vsi so uživali, še posebej pa je trgatev dobrodošla dijakinjam in dijakom Biotehnične šole Rakičan, mimogrede je tudi njihova ravnateljica Simona Potočnik vitezinja vina, saj so koristno izrabili šolsko prakso, ter se marsikaj naučili o vinogradništvu in kletarjenju. Poleg nekaj članic in članov Vinogradniškega društva Dobrovnik, na čelu s predsednikom Bojanom Horvatom, je trgalo tudi nekaj vitezov Slovenskega viteškega reda iz omizij Pomurje, ki so mladim nadebudnežem lahko o grozdju in vinu veliko povedali. Tako predsednik Horvat, kot tajnik Slovenskega viteškega reda, omizje Pomurje, Zlatko Borak, in predstavniki obeh šol, so bili enotnega mnenja, da gre za izjemno koristno aktivnost, kjer se mladi marsikaj naučijo. Seveda se spoznavajo, nastajajo nova prijateljstva, druženje je še bolj veselo ob delu, kar koristi celotni skupnosti, kot je pripomnil nekdo od prisotnih. Seveda na trgatvi ni manjkalo niti dobrot, ki so jih že v preteklosti uporabljali ob trgatvah. Sicer pa so vinogradniki v tem delu države zadovoljni s pridelkom, tako po kakovosti kot po količini, saj so vremenske razmere letos bile kar ugodne in grozdne jagode so zelo zdrave.
In v to so se prisotni prepričali na 15. mednarodni otroški trgatvi, ko so najprej grozdje stisnili pri članu društva Francu Gerenčerju. Nato pa so mošt pripeljali na „šolanje“ v kleti predsednika domačih vinogradnikov Bojana Horvata, ki nam je povedal, da je mošt zelo sladek in bo nastalo več kot 1000 litrov kakovostnega vina. Iz natrganega grozdja je nastala zvrst, saj so “zmešali” skoraj vse izmed 70 vrst belega grozdja, ki se nahaja v njihovem ampelografskem vrtu. Seveda so že prej potrgali še grozdje avtohtone sorte Radgonska ranina, katere je 180 trsov v “viteškem vinogradu”, ki je sestavni del omenjenega vrta. Ranina je ostala kot sortno vino. Večina natisnjenega vina bo ostala vinogradniškemu društvu, nekaj dobijo tudi vinski vitezi – Omizje za Pomurje, seveda pa del pridelka pripada tudi Župniji Dobrovnik, saj se ampelografski vrt nahaja na zemljišču, ki je v lasti župnije. Sicer pa, kot pravi Horvat, daleč največ vina s Popovega brega porabijo za svoje lokalne prireditve in dogodke.
„Občina Dobrovnik je poleg ostalih gospodarskih in turističnih zanimivosti, poznana tudi po vinogradništvu. Že v samem pečatu iz leta 1280 je vinska trta, enako v sedanjem občinskem grbu trije hribi ponazarjajo tri vinogradniške lege. V občini sta dve društvi vinogradnikov Dobrovnik in Strehovci, ki aktivno delujeta in skrbita za izobraževalni in razvedrilni program. Leta 1999 smo v Dobrovniških goricah na Pap hegyu zasadili 800 komadov vinske trte različnih sort in kultivarjev in s tem je postal naš Ampelografski vrt, eden večjih v Sloveniji. Pozneje smo še povečali vinograd z tremi redi vinske trte Radgonske ranine – Viteški vinograd, ki smo ga zasadili člani Slovenskega reda vitezov vina. Ampelografski vrt tako postaja največji učni center na prostem. Omogoča vsem tako vinogradnikom, učencem, dijakom, strokovnjakom in turistom ter mimoidočim možnost ogleda, izobraževanja in pokušnje grozdja ter vina iz Ampelografskega vinograda. Za oskrbo in delo v samem vinogradu skrbijo člani društva, Zavod za okolje in turizem in občina Dobrovnik kakor tudi sami vitezi vina“, razlaga Marjan Kardinar, župan občine Dobrovnik, sicer tudi vinski vitez in aktivist na številnih področjih, ki se tokrat ni mogel udeležiti trgatve, saj se je nahajal na svetovnem prvenstvu oračev na Irskem.
Otroško trgatev in sploh učenje o vinogradništvu in vinarstvo podpirajo tudi vinski vitezi. „Tako otroci spoznavajo delo v času trgatve in na pravilen način spoznajo tudi vse kar je vezano na vinsko trto, hkrati tudi delo v vinogradu in vinski kleti. Spoznavajo različne sorte grozdja in tudi stare običaje v času trgatve. Mednarodna otroška trgatev je postala tradicionalna in izjemno koristna, čeprav so letos vmes posegli Covid ukrepi“, je dogajanje pohvalil tajnik Pomurskega omizja Slovenskega reda vitezov vina, Zlatko Borak.
Kaj je ampelografija?
Ampelografija je veda, ki se ukvarja s proučevanjem sort vinske trte – Vitis vinifera L. Ta izraz je prvič uporabil F.J.Sachs leta 1661 v Leipzigu, znanstvene temelje sodobne ampelografije pa je postavil Rojas de Clemente leta 1807 pri svojem opisu andaluzijskih sort. Ampelografske kolekcije so začeli zasajati zato, da bi lahko proučevali različne sorte in jih primerjali med seboj, pa tudi zato, da bi uvedli določen red pri poimenovanju sort vinske trte. Dobrovniški Ampelografski vrt je nastal po zamisli Društva vinogradnikov Dobrovnik leta 1999. Z vrtom se omogoča vinogradnikom in ostalim zainteresiranim proučevanje izvora in klasifikacije vinske trte po filogenetskem in ontogenetskem razvoju ter »v živo« predstavitev posameznih žlahtnih in drugih vinskih trt na različnih podlagah. Na vrtu so vidne tudi zakonitosti biološkega, ekološkega in geografskega značaja trt, dednosti in merila za sistemizacijo ter klasifikacijo sort Zanamcem pa želijo ohraniti vinske trte, ki so kdaj koli rasle v naših goricah…
