Pri Črenšovcih odkrili ostanke iz časa kulture žarnih grobišč, zaenkrat jih je 46, pričakujejo pa skupno vsaj 70
Kot je znano, že nekaj časa na severovzhodu države poteka gradnja daljnovoda med Cirkovcami na Ptujskem polju in Pincami pri madžarski meji, torej skozi Haloze, Prlekijo in Prekmurje. Po celotni trasi se nadaljuje z izvajanjem izkopov gradbenih jam, deli na plitvih in globokih temeljenjih (pilotiranje) ter montažo jeklenih konstrukcij. In na trasi daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce-Pince potekajo tudi obsežna arheološka izkopavanja, ki so zelo uspešna, saj so že odkrili več zanimivih ostankov bližnje in predvsem daljne preteklosti. Tako so arheologi pred nekaj dnevi v bližini Črenšovcev v Prekmurju ob omenjeni trasi daljnovoda Cirkovce–Pince odkrili ostanke iz časa kulture žarnih grobišč. Zaenkrat so odkrili 46 grobov, pričakujejo pa, da jih bodo odkrili približno 70. Gre za največje do sedaj odkrito grobišče iz obdobja mlajše bronaste dobe na območju Prekmurja.
Kultura žarnih grobišč – (KŽG) (1300 pr. n. št. – 750 pr. n. št.) je bila pozno bronastodobna kultura srednje Evrope. Ime izhaja iz običaja kremiranja – upepeljevanja mrtvih in shranjevanja pepela v žare, ki so jih nato pokopali na poljih. Kultura žarnih grobišč je sledila kulturi gomil in jo nasledila Halštatska kultura. Jezikovni dokazi in kontinuiteta z naslednjo Halšatsko kulturo kažejo, da so ljudje na tem območju govorili v zgodnji obliki keltščine, morda izvirno proto-keltščino. Spomnimo: Arheološki ostanki so bili najdeni tudi na območju Pinc. Grobovi pri Črenšovcih so sicer precej uničeni, saj jih je oranje močno poškodovalo, ker ležijo dokaj plitko.
So pa arheologi med drugim našli keramične posode pa tudi dele nakita, kot so sponke za obleke, igle, ovratnice in zapestnice. Arheologi dodajajo, da se lahko takšne stvari najdejo samo ob takih večjih projektih. Sicer pa je največje najdišče iz tega časa Prekmurju najbližje v Mariboru.
Že pred tem so arheologi ob trasi daljovoda, v naselju Stanovno v Prlekiji, naleteli na pomembno najdbo. Odkrili so namreč rimsko peč, ki priča o izrednem tehničnem znanju rimskodobnih prebivalcev. Tam so arheološke raziskave potekale večfazno. V prvi fazi je bil prostor vsakega od stojnih mest načrtovanih daljnovodnih stebrov raziskan površinsko, kar pomeni, da so strokovnjaki vzorčno pregledali vrhnjo preorano zemeljsko plast. Na stojnih mestih, kjer so bili pri tem odkriti sledovi človekovega delovanja v arheoloških obdobjih, je zato v nadaljevanju bilo potrebno opraviti arheološka zaščitna izkopavanja, katerih namen je rešiti arheološko dediščino. In tako je pogodbeni izvajalec investitorja daljnovoda, družbe ELES, podjetje PJP d.o.o., vodja raziskave je Primož Predan, v sodelovanju z zavodom Skupina STIK, namestnik raziskave je mag. Rene Masaryk, odkrili omenjeno obsežno rimskodobno peč. Za raziskanje celotne peči so v dogovoru s pristojnim konservatorjem in nadzornikom raziskave območje izkopa razširili, tako da so zajeli celoten tloris peči, velike približno 4 x 8 m. Ostanki peči ležijo tik pod ornico, zato je bil njen zgornji del v preteklosti uničen. Ohranjeni so predvsem kurilni kanali v spodnjem delu peči, po katerih so peč segrevali, tako da so se vroči plini preko rešeta dvigovali v notranjost peči. Po načrtih bodo peč v celoti raziskali v naslednjih dneh. Odkritje peči je pomembno predvsem iz vidika civilizacijskega razvoja, ki ga je prostor današnje severovzhodne Slovenije doživel za časa Rimskega cesarstva, med 1. in 5. stoletjem našega štetja. Tovrstne peči so bile v tistih časih redke celo v mestnih središčih, kakršno je bila Petoviona oz. današnji Ptuj, na podeželju pa so bile odkrite zgolj izjemoma. Peč priča o izrednem tehničnem znanju rimskodobnih prebivalcev, kakršnega po propadu rimske države v 5. stoletju v našem prostoru ni bilo več mogoče zaslediti vse do industrijske revolucije v 19. stoletju. Peč torej predstavlja tudi izredno tehnično dediščino.
Dejstvo, da je Prekmurje izjemno bogato arheološko območje, se je sicer potrdilo tudi pred časom, ko so med gradnjo novega daljnovoda naleteli na arheološke ostanke, med drugim kos sklede iz terra sigillate, stare vsaj 3.000 let. To potrjuje, da je Panonsko morje, ki je nekoč domovalo tudi na območju dela današnje Slovenije, očitno za sabo pustilo veliko, zlasti za arheologe zanimivih reči. Pozneje je po teh območjih potekala selitev narodov, z vzhoda na zahod in z juga na sever Evrope, kjer je ostajalo veliko naselij in tistega, kar so naši predniki uporabljali v vsakodnevnem življenju. Zato niti ne preseneča, da arheologi pogosto najdejo zanimive reči iz bližnje ali daljne preteklosti. In tako kot pred kakšnimi petnajstimi leti, med gradnjo pomurskega kraka avtoceste A5, so tudi med trenutno gradnjo daljnovoda Cirkovce – Pince, v Pincah naleteli na arheološke ostanke častitljive starosti. Gre za arheološke ostanke, ki jih že nekaj dni izkopavajo in so, po besedah arheologa Primoža Predana stari med 2.000 in 3.000 let. Ob tem nam je Predan dejal, je tamkajšnje območje arheološko bogato območje.
Fotografije: Arhiv družbe Eles in podjetje PJP