Skip to content

Od klepanja kose in mlatitve, do čiščenja zrnja, mletja na starem mlinu…

Zadovoljstvo množic ob spremljanju prireditve „Od zrna do krüha“ v Prlekiji; Največja zanimivost prikaza mlatitve je bil gepelj

Julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, takšnih in drugačnih veselic, obujanja starih opravil na podeželju in marsikaj drugega, ki pritegne množice obiskovalcev. Vsi dogodki so, po dveletnem premoru, ko je marsikaj odpadlo, še bolj zanimivi in atraktivni za širšo javnost, še zlasti ko gre za različna ohranjanja starih kmečkih običajev in opravil. Zlasti je pomembno, da se tradicija prenaša tudi na mlajše ljudi, ker v nasprotnem vsi ti lepi običaji počasi odidejo v pozabo. In nekaj takega se je minulo nedeljo odvijalo tudi v Bolehnečicih, prleški vasi med Križevci, Ljutomerom in Svetim Jurijem ob Ščavnici. Kljub veliki vročini, ki je pritiskala po pokrajini že dozorelih žit, sta namreč Društvo Oldtimer Stara Gora in Pokrajinski muzej Murska Sobota, v Bolehnečicih, pripravila zanimivo in odmevno prireditev „Od zrna do krüha“. Namen prireditve, ki se je odvijala na prostem, v krogu Tehnično – etnološkega muzeja Društva Odtimer Stara Gora, je bil prikaz, kako so na kmetih nekoč mlatili ječmen oves, pšenico, rž, proso in ajdo.

Atraktivno in zanimivo prireditev si je ogledalo številno občinstvo iz bližnje in daljne okolice, zraven pa so bili tudi gostje, med katerimi: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ter predstavnice Pomurskega muzeja Murska Sobota, Metka Fujs, direktorica, umetnostna zgodovinarka Tamara Andrejek, in etnologinja Jelka Pšajt, ki je pomagala pri organiziranju in poteku prireditve, katero je rutinirano vodila Breda Žunič, ki je v prijetnem vzdušju komentirala dogodke, ki so se odvijali na prizorišču. Obiskovalce je najprej pozdravil predsednik Društva Oldtimer Alojz Slekovec, ki je med drugim dejal: »Namen današnje prireditve je, da obudimo spomine na težka kmečka dela. V tem primeru smo s pomočjo Pomurskega muzeja in etnologinje Jelke Pšajd, pripravili prikaz mlatitve pšenice in rži.« O sodelovanju na prireditvi je spregovorila tudi etnologinja Jelka Pšajt, ki je pohvalila društvo, da je v svojem muzeju postavilo starodavno napravo za poganjanje mlatilnice, trešmašina, gepelj, ki je v preteklosti bil v veliko pomoč pri težkem opravilu ob mlatitvi.

Tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ki je doma v neposredni bližini omenjenega muzeja, je izrazil zadovoljstvo, da društvo z muzejem in svojimi dejavnostmi ohranja spomin na čase, ko so ljudje na deželi pri kmečkih opravilih trpeli. Kakó je teklo delo ob žetvi na kmetiji pa so prikazali v »skeču« člani Folklornega društva Sv. Jurij ob Ščavnici. Klepač pa je prikazal kako so klepalo koso ali srp. Prireditev se je odvijala tako, da je bilo najprej prikazano, kako so v preteklosti mlatili s cepci. Kako so namlačeno zrnje presejali z redosom in ga končno očistili z »bintmlinom« ali vetrnikom. Posebnost prireditve je bila mlatitev z gepljom, katerega je poganjala kobila Pika, lastnika Tomaža Zormana iz Stanetincev. Gepelj je bil že velika pridobitev za mlatitev ali mašinjenje. Po mašinjenju z gepljom, so »mehaniki« trešmašin, mlatilnico, preuredili tako, da so jo poganjali štirje krepki možje, ter s tem prikazali kako težko je bilo v tistih časih priti do kruha. Skupina mož je predstavila tudi mletje zrnja na starem mlinu, ki ga je poganjal stabilni bencinski motor. Ker sodijo pri peki kruha tudi slamnate košarice, v katerih vsaja kruh, je izdelavo košarice prikazal Tonček Golnar. Ob tem je prikazal tudi izdelavo vrbovih viter za »šivanje« košare…
Seveda v Bolehnečicih ni manjkalo niti domačih kulinaričnih dobrot in hladnih napitkov. Zastopane so bile predvsem tradicionalne kmečke jedi, ki so jih že nekoč uživali žanjci in mlatci. Za vse obiskovalce prireditve je bil odprt tudi Tehnično – etnološki muzej, kjer je dejansko moč videti marsikaj zanimivega. In ker na takšnih prireditvah, za katero si organizatorji zaslužijo vse čestitke in pohvale, ne gre brez zabave, so za glasbo in dobro voljo skrbeli glasbeniki iz „Tria Prlekija“.

Fotografije: Ludvik Kramberger

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja