Radgonske lipe v spomin na osamosvojitev Slovenije lepo rastejo
Lipa je drevesna vrsta, ki je razširjena v večjem delu srednje in južne Evrope, od Iberskega polotoka do Črnega morja, le na severnejših zemljepisnih širinah celine je ni več najti. Že v antiki je starim Grkom in Rimljanom to drevo simboliziralo prijateljstvo ter nežno, zvesto ljubezen, pa tudi kasneje so številna evropska ljudstva, predvsem tista slovanskega izvora, povzdignila lipo v obredno drevo, ki je bilo predmet čaščenja. Tudi v slovenskem ljudskem izročilu je še zaslediti ostaline takšnega odnosa do lipe, predvsem v ljudskih plesih okrog vaške lipe na Koroškem, poimenovanih kot rajanje oziroma rej pod lipo. Ne gre pa prezreti tudi ljudskih prepričanj o zdravilnosti lipe, za posebej zdravilna pa veljata lipov čaj iz lipovega cvetja in lipovo oglje.
Lipa, gozdno in parkovno drevo, doseže visoko starost, saj je najstarejša Najevska lipa na Koroškem stara 700 let. Lipe so v preteklosti sadili v spomin na kaki dogodek. Tako pred cerkvijo v Negovi raste Aleksandrova lipa, ki so jo posadili v spomin na Aleksandra Karađorđevića, ki je bil leta 1934 ubit v atentatu v francoskem Marseillu. Spominske lipe so posadili tudi v Gornji Radgoni, in sicer leta 1991, v spomin na osamosvojitev Slovenije. Pobuda za zasaditev lip, na pešpoti od Šlebingerjeve hiše pri današnjem spominskem obeležju „Nikoli več“, do ceste ki pelje na grad, se je porodila na upravnem odboru tedaj delujočega TD Gornja Radgona, ki ga je vodila, že pokojna, Milena Marovič. Predlog je sicer podal član upravnega odbora Štefan Godina, ki je o posaditvi lip med drugim povedal: »Tedaj še pot ni bila tlakovana. Vsa dela ob posaditvi so potekala udarniško. Lipe je iz vrtnarije v Murski Soboti brezplačno pripeljal Ivan Maruško starejši, jame za zasaditev pa smo kopali Stanko Voršič, Vojimir Rižnar, Milan Čuk, Jožek Geder in tudi jaz. Kopanje jam je bilo zelo težko, saj je bila nekoč pot tlakovana s kamnom. Tedaj smo zasadili 24 lip, od katerih, pa se je 20, kljub zalivanju, v prvem letu posušilo. Tako smo prihodnje leto na novo zasadili 20 lip, ki so se ob skrbnem zalivanju obdržale. Težava je bila, da so nam nagajali nepridipravi, ki so lipe poškodovali. Reševal jih je podjetnik Vrbnjak, ki je tedaj skrbel za komunalo v mestu Gornja Radgona. Poškodovane lipe je zaščitil s cepilno smolo. Nekaj pa smo jih morali tudi nadomestiti. Danes je ohranjenih 20 lip, ki tvorijo alejo in krasijo ta del grajske poti.«
Lipe v spomin na osamosvojitev Slovenije (Foto: Ludvik Kramberger)