Mnogim se niti ne zanja, kakšni vse lepotci – metulji lečejo okrog nas na goričkih travnikih
Minula, topla julijska nedelja je bila tokrat rezervirana za dnevne metulje Goričkega. „Z udeleženci letošnjega metuljarskega izleta smo obiskali naravno vrednoto državnega pomena Bejčin breg v Budincih v občini Šalovci. To je prostor, kjer se prepletajo suhi, vlažni in celo močvirni ekstenzivni travniki, zato ni nič nenavadnega, da je tu eno izmed najbogatejših območji življenjske pestrosti rastlin in živali. In kjer je veliko različnih rastlin, je posledično zelo pestra tudi favna dnevnih metuljev. Do sedaj je bilo tu popisanih čez 80 različnih vrst dnevnih metuljev (od približno 100 potrjenih na območju Goričkega),“ pove Kristjan Malačič, naravovarstveni nadzornik v Krajinskem parku Goričko.
Tudi tokrat jih Bejčin breg ni razočaral. Udeleženci izleta so imeli priložnost od blizu spoznati kar 28 vrst dnevnih metuljev, med njimi tudi v evropskem merilu redki in ogroženi vrsti modrinov – strašničinega in temnega mravljiščarja, ki sta na tem območju še vedno pogosta. Prav zaradi njune prisotnosti je to območje tudi evropskega naravovarstvenega pomena. Mravljiščarja sodita med najbolj zanimive in ogrožene travniške metulje. Za njuno preživetje je ključna cvetoča zdravilna strašnica, saj samice nanjo odlagajo jajčeca. Zato mokrotnih travnikov, ko strašnica cveti, ne kosijo. „Njuna življenjska zgodba pa je še bolj nenavadna. Ko se gosenice razvijejo, se spustijo na tla, kjer jih posvojijo nekatere vrste mravelj in odnesejo v svoje mravljišče. Tam preživijo večji del svojega razvoja, dokler se ne zabubijo in se kot odrasli metulji vrnejo na travnike. Ker sta za svoj obstoj odvisna tako od zdravilne strašnice kot tudi od mravelj, je ohranjanje mokrotnih travnikov in prilagojena košnja ključnega pomena za njuno preživetje,“ dodaja Malačič, ki je zagotovil, da bo naslednji tovrstni izlet bo v Fokovcih v občini Moravske Toplice.
Zelo navdušeni so opazovalci bili tudi nad veličastnimi in zelo spretnimi letalci kot sta jadralec in lastovičar, ter nad kovinsko srebrno lesketajočimi biserniki. Udeležence je osupnil podatek, da življenjski krog osatnika skozi dve ali tri generacije povezan s severno Afriko. „Po dveh urah in pol smo metuljarski izlet zaključili z obljubo, da se prihodnje leto znova srečamo na metuljarskem izletu v Fokovcih, kjer se še prav tako razprostirajo čudoviti kompleksi cvetočih travnikov – dom številnih vrst metuljev in drugih travniških prebivalcev,“ je pristavil Kristjan Malačič, ki je ponosen nad zabeleženimi vrstami dnevnih metuljev na območju naravne vrednote Bejčin breg (5. 7. 2026).
To so bili, Pisančki: Osatnik (Vanessa cardui), Gospica (Argynnis paphia), Pisani bisernik (Argynnis adippe), Bleščeči bisernik (Argynnis aglaja), Pisana lesketavka (Issoria lathonia), Močvirski livadar (Brenthis ino), Koprivov pajčevinar (Araschnia levana), Navadni pisanček (Melitaea athalia), Okati rjavec (Aphantopus hyperanthus), Navadni lešnikar (Maniola jurtina), Navadni lisar (Melanargia galathea), Mravnar (Brintesia circe); Modrini: Temni cekinček (Lycaena tityrus), Zlati cekinček (Lycaena virgaureae), Svetli krhlikar (Celastrinia argiolus), Rumenooki kupido (Cupido argiades), Strašničin mravljiščar (Phengaris teleius), Temni mravljiščar (Phengaris nausithous), Širokorobi mnogook (Plebeius argus), Navadna rjavka (Aricia agestis), Navadni modrin (Polyommatus icarus); Lastovičarji: Jadralec (Iphiclides podalirius), Lastovičar (Papilio machaon); Belini: Citronček (Gonepteryx rhamni), Repni belin (Pieris rapae), Navadni frfotavček (Leptidea sinapis); Debeloglavčki: Rjasti vihravček (Ochlodes sylvanus), Dolgočrti debeloglavček (Thymelicus sylvestris).
Opazovalci so bili navdušeni nad lepotami „goričkih“ metuljčkov (Foto: Laura Kološa/JZ KP Goričko)