Marjeta in Janez Urbanič iz Plitvice sta obhajala zlato poroko
Ljudje, zlasti v starejših letih, radi obujamo spomine na življenje, ki smo ga preživljali. Posebno radi se spominjamo veselih dogodkov, med katere sodi tudi poroka. In takšnega dogodka se v teh dneh spominjata tudi Marjeta, rojena Tropenauer, leta 1952 v Plitvici v Apaški dolini, in Janez Urbanič, rojen leta 1951 v Drvanji pri Benediktu. ko sta si v cerkvi v Apačah pred pol stoletja obljubila zvestobo. Takrat je duhovnik ob obredu dejal: »Dokler vaju smrt ne loči«. Tega reka sta se držala, saj sta sedaj, v isti cerkvi stopila pred oltar, in se Bogu zahvalila za srečen zakon. Zaradi korona epidemioloških ukrepov sta ta visoki zakonski jubilej praznovala le v krogu najbližjih sorodnikov. Vseeno je bilo to slavje dogodek, ki jima je dal moči za nadaljnje življenje. Zahvalno mašo sta darovala domači župnik Janez Ferencek in brat zlatoporočenca dr. Jožef Urbanič, njun zakon pa je potrdil župnik Janez Ferencek. Oba sta zakoncema zaželela zdravja in nadaljnjega razumevanja med seboj. Brat zlatoporočenca Janeza, ki je imel prelep nagovor, je omenil tudi doživljanje z zlatoporočencema v mladosti in o pomembnem daru, ki ga je od njiju dobil za njegovo »Novo mašo«.
Po poroki pred pol stoletja sta si Marjeta in Janez dom ustvarila na ženinem domu v Plitvici 11, kjer sta tudi prevzela posest in na njej vseskozi kmetujeta. Marjeta se je v popolnosti posvetila družini, vodenju gospodinjstva in kmetovanju, Janez pa se je zaposlil kot avtomehanik v Avstriji, v prostem času pa je pomagal ženi pri delu na kmetiji. Sedaj je kmetijo prevzel drugi sin Sebastijan, ki jo z ženo Marijo tudi uspešno vodi naprej. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, trije sinovi: Alfred, Sebastijan, David ter hčerka Marjeta. Otroci so si ustvarili družine in ju obdarili s petimi vnuki (Sara, Aljaž, Jana, Samuel, Amadeja) in pravnukinjo (Maša).
Kljub težkemu kmečkemu delu so v družini negovali tudi versko življenje. V družini pa je bilo prisotno tudi petje, zato ni čudno da so vsi člani družine peli tudi v cerkvenem zboru na koru cerkve v Apačah. Njuna edina hčerka Marjeta, ki ima tudi svojo družino, pa je svoje življenje posvetila glasbi in petju. Kot akademsko izobražena glasbenica, sedaj tudi glasbena učiteljica, že skoraj trideset let igra na cerkvene orgle v številnih cerkvah v okolici in domači cerkvi v Apačah. Igrala je že tudi v Mariborski stolnici. Veliko veselja so jima s svojimi glasbenimi nastopi, ob njuni zahvalni maši v cerkvi, pripravili vnuki in vnukinje. (L.K.)
Fotografije: Tomas Urbanič Rudolf