GA-PO-RA izvedla že 25. Štefanov potop, tokrat četrtič v gramoznici Babinci pri Ljutomeru
Tudi letos se potapljači GA PO RA Gornja Radgona niso izneverili tradiciji. Skupaj z operativci PGD Gornja Radgona so namreč na Štefanovo oz. Dan samostojnosti in enotnosti, v gramoznici Babinci pri Ljutomeru, ki je ponekod globoka tudi več 20 metrov, izvedli svojo že 25. tradicionalno vajo orientacijskega potapljanja in reševanja iz mrzle vode in velike globine. Kot poudarja Marko Šajnovič, vodja GA PO RA, ki je mimogrede tudi načelnik Podvodne reševalne službe (PRS) Slovenije, vaje in tečaji so v njihovem društvu izrednega pomena. „Danes smo člani PGD Radgone in PRS Radgone opravili tradicionalno usposabljanje potopov v mrzlih vodah. Tudi letos je sicer bilo brez ledu, a kljub temu uspešno, saj smo izpolnili vse kar smo želeli. Že 25 krat smo se 26.12. podali v vodo, ter preverili znanje in opremo. Potop na 20 metrov in več globine, pri treh stopinjah C vode, smo brez težav izpeljali svojo vajo. Preverili in izpilili smo znanje uporabe suhih oblek za mrzle vode, podvodne komunikacije in celo obraznih “full face” mask, ter nekaj drugih spremljajočih specialnosti.“
Poleg vodje Marka Šajnoviča, so se tokrat potapljali še operativci: Denis Zupančič, Bine Hrastelj, Boris Mauko. Tomislav Habulin, Rajko Lipič, Benjamin Majc. Glavna naloga je bila delo s celo obrazno masko in brezžično podvodno komunikacijo. Tudi orientacija in gibanje pod vodo. Zunaj pa so ostali delali z opremo in asistirali kolegom pod vodo. Prav slednji so z ustreznimi merilci ugotovili, da je v času potopa bila temperatura ozračja 3°C. Voda je na površju „merila“ cca 6 °C, na dnu, torej na globini 20 metrov pa 3°C.
Omeniti kaže, da so se radgonski potapljači od začetka, pred četrt stoletja, najprej urili v Blaguškem jezeru, nato več let pod ledom na ribniku v Podgradu pri Gornji Radgoni, tokrat pa so že četrtič zapovrstjo izbrali precej večjo in globljo gramoznico v Babincih, ki omogoča trening varnega dela s čolni, potapljanje v večje globine in temu ustrezno orientacijo in uporabo primerne opreme. Načelnik PRS in vodja vaje Marko Šajnovič nam je zaupal, kako „pomembno je, da se potapljaške in gasilske enote znajo med seboj združevati. Obenem pa morajo tudi vedeti, kaj katera enota ima in kako dela. To je moje vodilo pri Podvodni reševalni službi, da se enote v regiji povezujejo in da imajo večkrat s sosednjo regijo na svojem vodovju vajo.“
Šajnovič je tudi dodal, da morajo potapljači z usposabljanji spoznati raznolikosti naših rek. Poleg tega imamo v Sloveniji tudi veliko gramoznic različnih globin, z različnim dnom in strukturo in predvsem temperaturo, zato morajo biti tako pozimi kot poleti vrhunsko pripravljeni na potope. Omeniti tudi kaže, da enota z reševanje iz vode in z vode GA PO RA, v okviru PGD Gornja Radgona, deluje že 46 let. V enoti je 14 operativcev, ki so vedno pripravljeni iz vode reševati ljudi, živali in sploh premoženje. Kakorkoli že, Enota za reševanje iz vode in z vode GA-PO-RA, ki že natanko 46 let deluje v okviru PGD Gornja Radgona, in ki je vedno na preži za reševanje, če je to potrebno, torej ni mirovala niti ob letošnjih božično – novoletnih praznikih. Poleg rednega »dežurstva«, bog ne daj če bi se kaj zgodilo, so se namreč pogumni fantje podali tudi 20 metrov globoko v babinski gramoznici. Prisotni so lahko spremljali zanimive in atraktivne potope, s čem so pokazali odlično usposobljenost za reševanje in iskanje utopljencev. Vsi skupaj so bili veseli, da je šlo le za vajo, kot če bi dejansko iskali utopljence. Kot se spodobi pa ne mrzlo vreme in ne mrzla voda nista motila pogumnih fantov, ki so se podali v globine, mraz pa so čutili le med oblačenjem in slačenjem.
Operativci GA PO RA morajo posredovati večkrat letno, najbolj pogosto pa iščejo utopljence, a tudi druge aktivnosti in reševanja jim niso tuja. S svojo tradicionalno „Štefanovo“ predstavitvijo pa so vsi skupaj zaključili sezono. In po tistem, kar smo lahko videli, lahko samo zapišemo, kapo dol za pogumno početje mladih fantov. Znano je sicer, da se pogosto dogajajo utopitve, v zimskem času tudi pod ledom, ko predvsem mladi ne upoštevajo navodil, da na vsakem ledu ni dobro drsati, in zato potapljači morajo biti pripravljeni. Vodja radgonskih potapljačev nam je tudi povedal, da je veliko pozornost namenjajo pomlajevanju svojih vrst, ter da imajo potapljači odlično podporo lokalne skupnosti, saj brez tega ne bi šlo ker gre za izjemno drago dejavnost.
Kljub velikemu pogumu vsakega izmed njih pa si nihče ne želi, da bi morali pogosto resno posredovati ter reševati ljudi ali premoženje oz. celo iskati utopljence, kar se je tudi v vseh minulih letih zgodilo kar nekajkrat, med drugimi tudi v tujini. Reševanje in iskanje utopljencev je sicer predvsem delo specialne enote PRS, ki skupaj s kolegi iz Murske Sobote skrbijo za območje Pomurja. Poleg omenjene enote je tukaj operativna enota, kjer so vsi drugi člani društva za delo na vodi in pod vodo, vsi skupaj pa, poleg domačih potopov, iskanj utopljencev, reševanja premoženja, sodelujejo tudi pri čiščenju podvodnih terenov, zlasti v reki Muri, a tudi v drugih jezerih, gramoznicah, ribnikih ipd. V GA-PO-RA imajo tudi rekreativce za katere organizirajo posebne rekreativne potope. Letno sicer morajo potapljači iskati povprečno štiri utopljence, največ pa jih je bilo do devet na leto, še večkrat pa izpod gladine vode iščejo materialne dobrine, žal tudi odvržene smeti…
