Dan državnosti so obeležili tudi v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih
V Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih je Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija ob Dnevu državnosti, 25. juniju pripravila dva zanimiva dogodka, ki sta pritegnila lepo pozornost. S tem so se tudi v omenjenem Vrtu začela nekoliko večja druženj po koncu epidemije koronavirusa. V sodelovanju z društvom Vino Art Dobrovnik so najprej v Galeriji Ustanove v Vrtu spominov in tovarištva, odprli razstavo del s 16. mednarodne likovne kolonije „Vino Art 2019“, ki bo na ogled vse do konca septembra. Po ogledu razstave, katero si je ogledal tudi dobrovniški župan Marjan Kardinar, pa se je kakšnih 50 pohodnikov, v organizaciji Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Tišina, podalo na 9. pohod po Petanjcih.
Še pred odprtjem omenjene razstave, katero je odprl in o njen spregovoril umetnostni zgodovinar, mag. Franc Obal, so prisotne v spomladanske barve odetem Vrt spominov in tovarištva, pozdravili predsednik in podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, Ernest Ebenšpanger, s strani KO ZB za vrednote NOB Tišina, Viktor Vrečič in Nada Mladenovič, ter predstavnica KO ZB za vrednote NOB Radenci, Rija Erveš. Sam 9. spominski pohod po poteh spominskih obeležij NOB, ko so maja 1945 ob reki Muri potekali zadnji boji, in osamosvojitvene vojne 91. Kakšnih 50 najbolj vztrajnih je med klepetom, sprehodilo 8-kilometrsko traso, in se pozneje udeležilo druženja. Organizatorji so z udeležbo zadovoljni, čeprav bi pohodnikov bilo še več, če ne bi še pred samim začetkom pohoda deževalo…
Franc Obal, umet. zgod. je z zadovoljstvom spregovoril o 16. mednarodni likovni koloniji „Vino Art 2019“, ki sicer vsako leto pritegne številne ugledne umetnike. Omenjeno likovno kolonijo zakonca Vesna in Jože Seršen, lastnika vinske kleti, prirejata že od leta 2004, v idilični vinorodni krajini Dobrovniških goric. „Ta živopisno občuteni prostor v katerem složno živijo Slovenci in Madžari, ponuja najrazličnejše motive v katerih tankočutni likovni umetniki oblikujejo poglede, misli in čutenja s katerimi bogatijo svoje že uveljavljene likovne izraze, pri tem pa ohranjajo visok umetniško naravnani nivo. Največ ustvarjenih del predstavlja pokrajino, kot jo vidi posamezni ustvarjalec, zraven pa je tudi nekaj figurativnih motivov“, je med drugim dejal Obal, ki je nekoliko predstavil tudi sodelujoče umetnike: Ikonografija ruralnega motiva je v delih Igorja Banfija odprta navzven, v prostor novih duhovnih dimenzij. Podobe romantično navdahnjenega motiva prekmurske krajine postanejo namreč utelešena prizorišča občutenja spokojne dostojanstvenosti tihega eksistiranja in zaupanja v odrešitev človeške stiske skozi trdoživo kmečko delo. Krajina Lucijana Bratuša je sestavljena iz polkrožnih zarisov barvnih polj, madežev, potez, pik, črtic…, ki gravitirajo v sredino slikovnega polja v točko, v središčnico energij sevajočih sferičnih, horizontalnih in vertikalnih barvnih polj.
„Motiv ptice z razprtimi velikimi krili, morda prispodobe mitološkega »Turula« kaže prepoznavni likovni izraz Endreja Göntérja, ki temelji na deskriptivni, eksaktno koncipirani, dramatično občuteni risbi, izvedeni v tehniki črnega oglja. Delo spada med slikarjev umetniški ciklus globoko občutene, intimno izražene veličastne epopeje nomadskega madžarskega naroda v času poganstva, ko so slavili tudi ogenj. Risbi Hermana Gvardjančiča z naslovom Ograje Dobrovnika, izvedeni z ogljem na belo podlago, odkrivata diagram slikarjevega ritma bitja srca, prenesenega v drhtljivi likovni zaris zgoščenih linij s črnimi madeži prstov, ki izvira iz pulznega notranjega stanja. V njem poteka konflikt črnine in beline, teme in svetlobe, ki prerašča v podzavestno občuteno temačnost, ki spremlja avtorja že od nekdaj. Peter Hergold je avtor dela z naslovom Panoramski pogled na ravnino. Vidna je redukcija predmetnosti v prid barvnim poljem, koncipiranim v horizontali z občutenimi iluzionističnimi svetlobnimi poudarki. Delo odseva melanholično občuteno liričnost koprenaste meglice, razpršene nad panonsko ravnino“.
Sliki z naslovom Prekmurska krajina, avtorja Rada Jeriča, kažeta prehod predmetnega sveta v abstrakcijo avtonomnih barvnih površin, izvedenih z odločno nanesenimi širokimi barvnimi zaplatami. Odlikuje ju prepoznavna slikarska poetika, ki temelji na učinkovitih svetlobnih poudarkih in pretehtani kompoziciji čvrsto grajenih arhitekturnih celot. Skulptura Ferenca Királya je ustvarjena na podlagi razumevanja notranjih genez intuitivno oblikovanih kiparskih form lirično doživetih, mehko zaobljenih oblik idealnega volumna ženskosti, pretvorjene v erotično učinkujočo, senzibilno oblikovano gmoto s čutno modeliranimi površinami. Kiparjevo združevanje človeških, živalskih in rastlinskih duhovnih sfer v samosvoj organski stil temelji na kreativnem razmišljanju in asociativni meditaciji. Prekmurje I in II sta naslova del Zorana Ogrinca, ki predstavljata globoko doživeto podobo strukturiranih plasti žareče zemlje z ilovico, kremenčevim peskom in skrilavci nabitih, duhovno pogojenih barvnih polj.
„Delo odličnega figuralika Viktorja Šesta odlikuje smisel za pripovednost, natančno risbo in občutje volumna telesnosti vizualizirane preobrazbe historične fotografske podobe družine v idealizirano, harmonično učinkujočo simbolno podobo. Stvaritev Klavdija Tutte Iz cikla Mediteranska plovila sestavljajo novo koncipirani, konstruktivno sestavljeni slikarski, kolažni in znakovni ambienti odprtih magičnih prizorišč. V njih odkrivamo predmetno izhodišče vezano na morje in tragične dogodke na njem, transformirane v osebno občuteno likovno govorico občečloveškega stanja duha“, je še dodal umetnostni zgodovinar, mag. Franc Obal.
