Zakonca Jožica in Marjan Korelec obeležila dimantni jubilej
Vedno, ko se praznuje kakšen visok jubilej, kamor gotovo sodi tudi diamantna poroka, je užitek biti del tega. Predvsem zato, ker redki doživijo tako visok zakonski jubilej in med njima sta tudi Jožica in Marjan. Bil je lep sončen, ne prevroč sobotni dan, ko so se v KUS Sv. Jurij ob Ščavnici, zbrali sorodniki in prijatelji Jožice in Marijana Korelc iz Kupetincev, da bi z njima proslavili 60 let njunega skupnega zakonskega življenja, diamantno poroko. Ni treba posebej poudarjati, da je bilo med svati veliko veselega razpoloženja. Dobro razpoloženje pa sta izkazovala tudi slavljenca, katerima se je ob objemih njunih najbližjih orosilo oko. Kako tudi ne, ko pa je to bil za njiju in njune najbližje velik družinski dogodek.
Civilni obred diamantne poroke je potekal v mali dvorani KUS-a, kjer se odvijajo poroke in drugi dogodki z manj udeleženci, kajti za velike prireditve je na voljo velika Kocbekova dvorana. Obred diamantne poroke je opravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ki je v nagovoru orisal njuno življenjsko pot ter skupno življenje v zakonu. V svojem čustvenem nagovoru je med drugim povedal: »Bilo je davnega 14. julija leta 1962, celo v prejšnjem stoletju. Šestdeset let je minilo od tistega dne, ko sta uradno stopila na skupno življenjsko pot. Iz vajine življenjske pomladi je tistega oddaljenega dne prekipevala ljubezen, hrepenenje in pričakovanja po skupni družinski sreči. A tedaj razmere niso bile naklonjene mlademu paru, ki je začel povsem na novo kovati prihodnost iz nič. V tistih nepredvidljivih in težkih časih so vajine mladostne sanje prerasle v zrelost jeklenega mladega moža in žene. Nič vama ni bilo podarjenega, razen eden drugemu. Najlepših slovenskih besed vama nikoli ni bilo težko izreči. Prosim, oprosti, hvala ter rad te imam. Razdajala sta se za svoje drage, pa tudi mnogi drugi so bili deležni vajinega razumevanja in dobrote. Kar sta imela, sta sprva dajala svojim otrokom, hčerkam: Saški, Ireni in Zdenki, na katere sta upravičeno ponosna…«.
Župan Slana je dejal tudi: »Imam srečo, da današnja jubilanta poznam in smo prijatelji. Sam sem si veliko življenjskih modrosti pridobil od ljudi, kot sta gospod Marijan in gospa Jožica«. Po končanem obredu poroke, kateri so bile priče hčerke Saška, Irena in Zdenka, je župan v imenu občine zakonca razglasil za diamantna poročenca in jima izročil diamantno poročno listino. Ob čestitki pa jima je izročil tudi spominsko darilo, knjigo avtorja Moeller Michael, »Resnica se začenja v dvoje«. Na koncu obreda je župan diamantna poročenca in njune svate povabil v »klet« KUS-a, kjer so nazdravili in slavljencema zapeli pesem »Kolko kapljic, tolko let«. Po končanem obredu sta se s svati podala na veselo praznovanje, ki je potekalo v gasilskem domu na Stari Gori, kjer so si svatje ogledali znameniti mlin na veter, kmečki muzej in poznobaročno cerkev Sv. Duha na Stari Gori, kjer hranijo druge najstarejše cerkvene orgle v Sloveniji. Za zabavo sta poskrbeli »harmonikarki« in pevki sestrici Eva in Lana Tompa iz Rihtarovcev pri Radencih.
Oba zakonca sta si zaslužila pokojnino z zaposlitvijo. Jožica se je rodila leta 1943 v Kupetincih, Marijan pa v Gorenji vasi pri Mokronogu, leta 1936. Svojo skupno življenjsko pot sta pričela v Mariboru, kjer sta našla tudi zaposlitev. Jožica na železnici, Sekcija za vleko na Studencih v Mariboru, ker je bila vodja službe za statistiko. Marijan se je zaposlil v Metalni, kjer je bil iskan varilec. Svoje varilsko znanje je razdajal na terenu v mnogih mestih takratne Jugoslavije, tudi v Afriki, v Gvineji, kjer je 14 mesecev, pri 55 °C, varil cevovod za elektrarno. V zakonu so se jima rodile hčerke Saška, Irena in Zdenka, ki so ju obdarile s šestimi vnuki in tremi pravnuki. V veliko veselje jima je, da ju otroci z družinami, ki so jima pripravili praznovanje, radi obiščejo.
Po upokojitvi sta si dom ustvarila na ženinem domu v Kupetincih, kjer uživata jesen življenje. Bila sta tudi vseskozi družbeno aktivna. Marijan je bil 20 let predsednik Društva upokojencev Sv. Jurij ob Ščavnici, Jožica pa prav toliko let tajnica društva. Oba sta pela v pevskem zboru DU Jakob Šešerko, Sv. Jurij ob Ščavnici. Marijan pa je ob tem 14 let pel v slovitem Kapelskem kvartetu, katerega je vodil pokojni Tone Kosmajer. Sedaj se njuno upokojensko življenje odvija ob skrbi za dom in okolico. Dneve pa si krajšata z obiskovanjem njunih najdražjih, z branjem časopisov in gledanjem televizije. Z branjem pa jo veliko zaposluje Slovenske novice, ki prihajajo vsak dan v njun dom v Kupetincih.
Fotografije: Ludvik Kramberger