V prvem slovenskem središču podeželske dediščine na gradu Negova so predstavili projekt Ruritage
Čeprav so v pomladnih mesecih, iz dobro znanih razlogov povezanih s koronavirusim izgubili kar nekaj dogodkov, v prvem slovenskem središču podeželske dediščine na gradu Negova, s katerim upravlja zavod za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur Gornja Radgona, sedaj skušajo vse to nadoknaditi. Tako so med drugim predstavili projekt Ruritage, ki vključuje številne države po svetu. Odprli so prvo trajnostno, zeleno in odgovorno izposojevalnico koles recikel ter pripravili program prireditev, vse s ciljem, da grad Negova postane regionalno in mednarodno prepoznano kulturno središče. Pri velikem evropskem projektu Ruritage, financiranem iz programa EU za raziskave in inovacije programa Obzorje 2020, kjer sodeluje 39 partnerjev iz 18 držav, vodi pa ga Univerza v Bologni, sta slovenska partnerja zavod Kultprotur Gornja Radgona ter Kid Kibla iz Maribora.
Po besedah direktorice Kultproturja Tatjane Kotnik Karba, Ruritage uvaja nov, z dediščino voden pristop k obnavljanju podeželja, s katerim podeželska območja spreminja v demonstracijske “laboratorije” za trajnostni razvoj s krepitvijo njihovega edinstvenega dediščinskega potenciala. Dodala je, da je glavni cilj pozicioniranje gradu kot regionalnega in mednarodno prepoznanega središča umetnosti in kulture. V letu 2019 so tako v okviru projekta RURITAGE odprli Središče podeželske dediščine grad Negova, izvedli dve prireditvi – Zeliščarski dan in Festival ljubezni – ter organizirali niz delavnic. Tudi letos želijo s pomočjo različnih programov, prireditev in festivalov spodbuditi ponovno odkrivanje lokalne zgodovine, tradicij in pokrajine, ter spodbuditi lokalno ustvarjalnost na tem območju. Pandemija novega koronavirusa ni ustavila snovanja poslovnega načrta in priprav aktivnosti, le izvedbo so nekoliko zamaknili. Grad Negova z okolico in širšim območjem bo tako postal eno od središč umetnosti in kulture, ki izhaja iz kulturne in naravne dediščine, znanj in vedenj ljudi, medgeneracijskega in interdisciplinarnega dialoga, naravnih danosti ter upoštevanja načina življenja tukajšnjega prebivalstva in njegovega dela za trajnostni razvoj. V projekt so vključili številne strokovnjake, lani odprli središče podeželske dediščine grad Negova, izvedli zeliščarski dan in festival ljubezni ter vrsto delavnic. Tako želijo obogatiti programske vsebine, izboljšati dostopnost in povezljivost, veščine in znanja za spodbuditev doživljajskega turizma v regiji ter povečati dostopnost do umetnosti in lokalnih tradicij za lokalne skupnosti.
Med drugim bodo vzpostavili širokopasovno povezavo, oblikovali nove turistične izdelke in vzpostavili mrežo trajnostne sposojevalnice koles recikel. Pri slednjem je zavod Rastišče zbral 27 starih koles, 18 so jih popravili ter namestili na treh točkah v občini Gornja Radgona, kjer so na voljo za izposojo obiskovalcem in domačinom. Spletna in mobilna aplikacija omogočata uporabo koles in kombinacijo z drugimi prevozi. Ob tem ustvarjalci projekta poudarjajo, da so možnosti za razvoj izjemne tudi zaradi turističnega obiska iz sosednje Radgone. Letošnji program je zaradi novega koronavirusa nekoliko okrnjen in spremenjen, dvakrat bodo pripravili zeliščarski dan – Negovanje 2020, kjer bo mogoče obiskati zeliščarsko tržnico, na kateri bodo ponujali pripomočke za vzgojo zelišč, čaje, kreme, tinkture, cvetne esence, namaze ter izmenjevali sadike in semena. Izvedle se bodo tudi številne predstavitve in delavnice, na dogodku pa bo prisotna tudi grajska gospoščina v srednjeveških kostumih. Pripravili bodo tudi 10. tabor ljubiteljskih fotografov in slikarjev Slovenije, festival ljubezni – penina FEjST, senzorični performans in gastronomsko etnološko delavnico, 3. mednarodno likovno kolonijo, grajsko košnjo in grajsko trgatev. Že so odprli razstavi Fotograd Negova 2020, na katerih se predstavljata Stojan Kerbler (Ljudje) in Zsolt Bikfalvi (Umetnost letenja), ter zeliščarsko razstavo…
RURITAGE –Dediščina za ruralno regeneracijo
Čeprav Projekt RURITAGE v izhodišču vključuje 39 partnerskih organizacij,ki so se jim preko javnega poziva pridružile še druge, in povezuje številne države v svetu, največ jih je seveda iz Evrope, so kontinuirano sodelovanje med partnerji, delavnice, konference, neposredne komunikacije, priprave dokumentov, sestanki, forumi začeto delo ohranjali in nadaljevali dejavnosti po predvidenem načrtu. Tako smo že pred zaprtjem meja, prepovedjo gibanja v javnih prostorih, prenehanjem kulturnih, izobraževalnih, znanstveno-raziskovalnih in drugih dogajanj v neposrednih osebnih stikih, zasnovali poslovni načrt in iz njega izpeljali načrt aktivnosti za prihodnje obdobje. Pripravljalni fazi projekta sledi izvedba, ki smo jo zaradi splošne situacije morali časovno zamakniti, a smo ohranili programske zasnove regeneracije podeželja z dediščino –Grad Negova, njegova okolica in širše območje želimo vzpostaviti kot enega središč umetnosti in kulture, ki izhaja iz kulturne in naravne dediščine, znanj in vedenj ljudi, medgeneracijskega in interdisciplinarnega dialoga, naravni danosti ter upoštevanja načina življenja tukajšnjega prebivalstva in njegovega dela za trajnostni razvoj. Zato smo v RURITAGE povabili različne strokovnjakinje in strokovnjake, podjetnike in podjetnice, podjetja, družbe, kulturne organizacije institucije, izobraževane in raziskovalne ustanove, starejše in mlajše, umetnike in umetnice, ki s svojimi idejami, predlogi in projekti bogatijo kohezivnost območja, ga vključujejo v vidnejše regijsko dogajališče, ki na dediščini gradi sonaravni razvoj, sestavlja prednosti in slabosti v enkraten in izviren konglomerat vrhunskosti –življenja in ustvarjanja. Specifični cilji projekta so: obogatitev programskih vsebin; izboljšave na področju dostopnosti in povezljivosti; izboljšanje veščin in znanj za spodbuditev doživljajskega turizma v regiji; povečati dostopnost do umetnosti in lokalnih tradicij za lokalne skupnosti. Operativni načrt za izvajanje načrta/akcije, ki so jih z deležniki oblikovali v teku razvojne faze in s pomočjo katerih bodo dosegli zastavljene cilje: Izboljšave na področju dostopnosti in povezljivosti (vzpostavitev mreže trajnostne sposojevalnice koles, Recikel; oblikovanje novega turističnega produkta in vzpostavitev širokopasovne povezave na gradu Negova); Festival ljubezni; Zeliščarski dnevi; Srednjeveški dan; Izgradnja novih znanj in spretnosti o ustvarjalnosti na podeželju (delavnice). S pomočjo različnih programov, prireditev in festivalov želijo spodbuditi ponovno odkrivanje lokalne zgodovine in tradicij ter krajine, ter spodbuditi lokalno ustvarjalnost. Pozicioniranje gradu kot trajnega kulturnega središča na tem območju tudi nadaljnjo krepi sodelovanje na lokalni, regionalni, nacionalni in celo mednarodni ravni.
