Letos bo v Sloveniji obeležilo okrogle jubileje kar 82 gasilskih društev
Tudi leto, v katerega smo pravkar vstopili bo bogato z aktivnostmi in tudi proslavami med slovenskimi gasilci. Iz „Letnega gasilskega priročnika 2021“, ki ga je pred dnevi izdala Gasilska zveza Slovenije, je namreč razvidno, da v letošnjem letu okrogle jubileje deljive z deset, izmed 1.276 prostovoljnih gasilskih društev in 68 industrijskih gasilskih društev območja vse Slovenije, praznuje 82 društev. Mimogrede v letu 2020 pa je tak jubilej obeležilo 115 društev, večina pa jih zaradi ukrepov povezanih s korono virusom, svojega jubileja ni praznovalo oz. je to preneslo v leto 2021 in se bodo tako pridružili letošnjim jubilantom iz 82 PGD.
Med temi jih je na območju Pomurja 14. Na radgonskem območju pa praznujejo okrogli jubilej gasilci PGD Stavešinci – 100 letnico, in PGD Črešnjevcev ter PGD Zbigovcev – 70 letnico. V letu 2020 je bilo na območju Pomurja 14 društev, ki so obeležile okrogle jubileje, na območju Upravne enote Gornja Radgona pa PGD Mele in PGD Šratovci. Ti dve društvi, ki sta bili od ustanovitve do leta 1950 kot enovito društvo, sta lani obeležili 110 – letnico. Kako bo s praznovanji, ki so jih društva prenesla v leto 2021 in tistimi, ki jubilej praznujejo v letu 2021, pa bo spet odvisno od ukrepov povezanih s pandemijo.
Prvo gasilsko društvo v Sloveniji je bilo ustanovljeno v Metliki v letu 1869. V letu 1949 je bila v Ljubljani ustanovljena Gasilska zveza Slovenije (GZS). Od tedaj naprej ta opravlja naloge krovne gasilske organizacije. GZS je od leta 1992 tudi vključena v CTIF – mednarodno organizacijo gasilskih in reševalnih služb. Njen glavni namen je podpirati in spodbujati sodelovanje med gasilskimi in drugimi intervencijskimi službami po vsem svetu. Organizacija je bila ustanovljena v letu 1900 v Parizu. Večino članic je iz območja Evrope, so pa tudi članice iz Japonske, Južne Koreje, ZDA in Združenih Arabskih emiratov.
Sicer pa je v gasilska društva v Sloveniji vključeno skoraj 134.000 ljudi, med temi je okrog 47.000 operativnih članov. Slovenska gasilska društva pa so vključena v 120 občinskih ali medobčinskih gasilskih zvezah. V letu 2021 obeležujete okrogli jubilej gasilski zvezi Starše in Piran, in sicer 20 – letnici delovanja. Gasilska zveza Gornja Radgona je bila ustanovljena v letu 1952 in to za območje sedanjih občin Apače, Gornja Radgona; Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Iz te so se v letu 1998 odcepila gasilska društva območja sedanje občine Sveti Jurij ob Ščavnici in ta so ustanovila Gasilsko zvezo Sveti Jurij ob Ščavnici. V letu 2.000 so podobno storila gasilska društva območje novo nastale občine Radenci. Ta so ustanovila Gasilsko zvezo Radenci. Od let 2007 pa Gasilsko zvezo Gornja Radgona sestavlja 10 prostovoljnih gasilskih društev območja občine Gornja Radgona in šest iz območja občine Apače.
Razvoj gasilstva v Sloveniji
Organizirano gasilstvo v Sloveniji se je začelo davnega leta 1869, torej pred 152 leti, čeprav so začetki gasilstva še mnogo starejši. Prva resnejša pobuda, da bi ustanovili društvo, ki bi skrbelo za gašenje požarov, je nastalo v Ljubljani po velikem požaru v Cukrarni leta 1858. Prvo prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1869 v Metliki, naslednje leto v Ljubljani, nato pa še v Laškem, Ptuju in Mariboru. Ustanovljene so bile tudi deželne gasilske zveze, ki so se po nastanku Kraljevine Jugoslavije (1919) preoblikovale in združile v Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana. Na območju današnje Slovenije je že leta 1927 delovalo 580 društev z 20.000 gasilci, leta 1937 pa že 942 društev s 30.000 gasilci. Po drugi svetovni vojni, ko je bila leta 1949 ustanovljena Gasilska zveza Slovenije, je bilo v Sloveniji že 54.697 gasilcev. Število gasilcev je do leta 1990 ves čas naraščalo, tega leta pa je doseglo število približno 134.000 registriranih gasilcev v 1.344 društvih. Do ustanovitve prvih poklicnih enot je bilo gasilstvo ves čas svojega razvoja le prostovoljna dejavnost.
Zgodovinski dogodki na območju današnje države Slovenije so povzročili različen razvoj gasilstva na posameznih delih nacionalnega ozemlja. Razlike v razvoju so nastale po prvi svetovni vojni, ko je večji del nacionalnega ozemlja Slovenije predstavljal Dravsko banovino v tedanji Kraljevini Jugoslaviji, manjši (zahodni del) pa je bil del države Italije. Italijanska država je leta 1928 s t.i. Gentilijevim zakonom ukinila vsa tedanja društva, tako tudi gasilska, in gasilska dejavnost je prešla v okvir državnih institucij (Corpo Provinciale Pompieri del Vigili del Fuoco). Gasilci so bili le poklicni, na posameznih, praviloma odročnih območjih (na primer v Čepovanu), pa so bile organizirane rezervne enote obveznikov. Po priključitvi Primorske k matični domovini, leta 1947, se je začela društvena dejavnost na Primorskem ponovno razvijati. Začela so nastajati tudi gasilska društva, vendar teh društev ni bilo več toliko kot prej…
Slovensko gasilstvo, ki je torej v letu 2019 praznovalo 150-letnico ustanovitve prvega društva – organiziranega gasilstva, šteje 1.276 prostovoljnih gasilskih društev, ter 68 prostovoljnih industrijskih gasilskih društev. Organizirano je v 120 gasilskih zvez in 17 gasilskih regij. Skupaj je registriranih skoraj 134.000 članic članov, med katerimi je okoli 47.000 operativnih in skoraj 38.000 mladih gasilcev… (F.K.)
