Gabrijela in Ignac si čas krajšata med rožami in s „pridelavo“ zelišč, sadja in vrtnin
Kdor ima srečo, da se pogosto giblje po naravnem okolju in sploh na podeželju Slovenskih goric in Prlekije, pa ne le tem, pogosto naleti na kakšno zanimivost in prijetno presenečanje, zlasti v pomladnem, poletnem in jesenskem času, ko pridni domačini najprej pripravljajo, gojijo in na koncu pospravljajo plodove svojega dela na poljih, v vrtovih, sadovnjakih vinogradih… Mnogi domačini še posebno pozornost namenjajo rožam in zelenju, ki jim polepšuje bodisi domovanje, bodisi poslovne prostore in lokale. In tako je tudi na obrobju mesta penine in sejmov Gornja Radgona, tik ob regionalni cesti proti Spodnjim Ivanjcem in Ptuju, kjer že skoraj pol stoletja domujeta Gabrijela, ki jo mnogi bolj poznajo kot Elico, in Ignac Vučko. V mestece na reki Muri sta „priplavala“ po pomurski Amazonki, saj sta oba rojena nekoliko nizvodno, Elica 19.10.1942 v Dokležovju, Ignac pa 14.4.1944 v Bistrici, leta 1975 ko sta si zazidala hišo na Ulici Marije Rožman.
Najprej sta starša sina Kristjana, ki je poskrbel, da imata tudi vnukinjo Mašo, osem let delala v Nemčiji in nato še štiri leta v sosednji Avstriji. Ko sta se vrnila v Slovenijo sta skupaj delala še v nekdanjem gigantu Avtoradgona, odkoder se je Elica upokojila že ob osamosvojitvi, leta 1991, Ignac pa 12 let pozneje – leta 2003. Danes se zakonca Vučko, ki sta vseskozi sama na domačem naslovu, še posebej rada družita z vrstniki in drugimi v različnih društvih in tudi sploh, upokojenski čas pa jima še posebej krajša „delo“ v vrtu in sadovnjaku, med rožami in s „pridelavo“ zelišč, sadja in vrtnin. „Dejansko sva rada v sadovnjaku in na vrtu. To naju nekako poživlja, ne le telesno temveč zlasti duševno, saj se tukaj vedno nekaj dogaja, nekaj se spreminja, naravno napreduje. Tako nam čas krajša predvsem delo rožami, zelišči, vrtninami in različnim sadjem,“ soglasno povesta Elica, kateri so na prvem mestu različna zelišča, ki jih pripravlja za čaje in v žganja, ter seveda rože, in Ignac, kateri je še posebej zadolžen za nekatere večje vrtnine in seveda sadje.
Elica je med drugimi rožami in zelišči še posebej ponosna na svojo hortenzijo, ki sicer izvira iz Kitajske in Japonske, ona pa si je vejico odtrgala pred dobrimi štirimi desetletji med obiskom v Arboretumu Volčjemu potoku. „In tista vejica se je prijela, ter vsako leto uspeva tudi pri nas,“ nam pove Elica ob nazdravljanju s posebnim sadno – zeliščno – borovničevem domačem napitku…
