Kljub zrelim letom, letos sta jih dopolnila 84 oz. 87, in januarja 2025 bosta obeležila jekleno poroko, Marica in Slavko ne moreta mirovati, čas si krajšata med rožami in s „pridelavo“ zelišč, sadja, vrtnin, likerjev in sadjevcev
Kdor ima srečo, da se pogosto giblje po naravnem okolju in sploh na podeželju Slovenskih goric in Prlekije, pa ne le tem, pogosto naleti na kakšno zanimivost in prijetno presenečanje, zlasti v pomladnem, poletnem in jesenskem času, ko pridni domačini najprej pripravljajo, gojijo in na koncu pospravljajo plodove svojega dela na poljih, v vrtovih, sadovnjakih vinogradih… Mnogi domačini še posebno pozornost namenjajo rožam in zelenju, ki jim polepšuje bodisi domovanje, bodisi poslovne prostore in lokale. In tako je tudi v Lokavcih pri Negovi, tam kjer domuje ena najbolj znanih obrtniško-podjetniških družin na območju Gornje Radgone in tudi širše, Lončaričevi, je vedno prijetno in zanimivo. Tako je pomladi, ko se narava prebuja in se začenjajo mnoga nova življenja, tako je poleti, ko se med hudo vročino lahko skriješ v marsikatero prijetno senco, še bolj veselo je jeseni, ko se pospravljajo sadeži narave in pridnih rok obeh gospodarjev, Marice in Slavka Lončariča, ki sta sicer v zrelih letih in bi lahko brezskrbno uživala sadove svojega minulega dela ter predvsem počivala, toda za Lončaričeva to ne velja. Čeprav sta oba že globoko prestopila osem desetletij, in bosta januarja prihodnje leto obeležila 65-letnico zakona, sta Marica (84) in Slavko (87) vedno v pogonu. Tudi če ju malo zaustavi kakšna prehodna bolezen, se ne pustita, Lončaričeva, ki več ne skrbita preveč za firmo, katero sta predala potomcem, sta vedno z mislimi in dejanji na vrtu, v sadovnjaku, vinogradu, v kleti, shrambi…, v zimskem času pa ob branju časopisov in gledanju TV, izdelujeta tudi različne okraske ter rože iz naravnih materialov.
Sedaj je še posebej zanimivo na vrtu, katerega ima gospodinja Marica, seveda ob pomoči moža, še vedno posebej urejenega. Čeprav je kar obsežen, na nobeni gredici, katere so vse zasajene z vrtninami, ni zaslediti ene same trave. To kaže, da vrt neguje skrbna roka, v glavnem Marica, ki izhaja z dežele in je tako ljubezen do obdelave zemlje prinesla na svet. Enako ljubezen do zemlje ima tudi njen mož Slavko, ki skrbi za sadno drevje in vinograd, ter seveda klet, kjer ne manjka različnih vrhunskih vin, pa penine, različna žganja, likerji, sadjevci, sokovi ipd. Ob našem sprehodu med gredicami so se širile prijetne vonjave. Velika poznavalka rož in zelenja, Marica, nekoliko skrivnostno pove, da ima vsaka roža svoj vonj. Posebnost je gredica z belim “tepihom”, torej gredica cvetočih belih fajgeljnov, kjer je bil prijetni duh vse močnejši. O cvetočih fajgeljnih in drugih rožah na vrtu, rože krasijo tudi hišo in okolico, nam je Marica med drugim povedala: „Res je, rože imam rada in so del mojega življenja. V preteklosti smo na deželi, ob vrtninah, v vsakem vrtu gojili tudi rože. To je bilo delo gospodinje. Tako tudi jaz ne morem tega opustiti. Vesela sem, da me pri tem podpira in mi celo pomaga, mož Slavko, ki ima tudi rad naravo. Beli fajgeljni pa so mi posebej všeč. Čeprav obstajajo tudi v drugih barvah. Ob tem imam na vrtu še eno dišečo rožo, to je nagelj, ki je prav tako roža mojega srca.“ Za svojega Slaveka ima Marica še poseben slogan: Najgrli, fajgrli, rožmarin, to je fantu za spomin!
Dodati kaže, da je Lončaričeva domačija, kjer v delavnicah še vedno poteka proizvodnja, sploh zelo urejena, čista in z rožami okrašena. Okoli domačije raste veliko zelenja in sadnega drevja. Shramba je polna različnih pridelkov, vloženega sadja in zelenjave, posebnost pa je tudi klet, kjer gospodar Slavko izbranim gostom ponudi marsikaj iz svojega asortimana. Marica in Slavka pa se v toplih mesecih, ko nimata kaj drugega početi, zadržujeta na terasi pred vodom v hišo, katero krasijo čudovite galicinije. Tam prijazna gospodarja rada poklepetata o tem in onem, pa tudi nazdravita s katerim izmed svojih „domačih zdravil“.
Naj ju zdravje služi vsaj tja do „stotke“ in tudi naprej…, želimo tudi iz uredništva Bakos.si
