Kobilarna Lipica je ob koncu lanskega novembra imela v oskrbi 377 konj
.V kraju Lipica, v občini Sežana, kjer po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije živi vsega 41 ljudi, v letu 2008 pa jih je bilo 71, domuje najbolj znana slovenska kobilarna. Slednjo je tukaj ustanovil avstrijski nadvojvoda Karel II, davnega leta 1580. V času Napoleonskih vojn so jo preselili v Sekersfehervar na Madžarsko. Po podpisu miru v v Campoformiu so žrebeta poslali v prestranek, kobile pa v Lipico. Leta 1802 je Lipico poškodoval potres in ubil mnogo konj. Leta 1805 so kobilarno premestili v Đakovo na hrvaškem, leta 1809 v Pecska pri Bezoehegyesu, ob vstopu Italije v prvo svetovno vojno 1915 pa v Laxenburg in kasneje v Kladrub v Avstriji.
Po 2. svetovni vojni se je večina konj vrnila v Lipico, manjši del pa je ostal v Avstriji, v novo ustanovljeni kobilarni v Pibru pri Gradcu. Po drugi svetovni vojni pa so večino konj preselili v Hostinec na Češko. V Lipici jih je ostalo le 24. Po letu 1947 sta si večino konj razdelili Avstrija in Italija. Kobilarna Lipica je bila v letu 2002 priznana kot rejska organizacija lipicancev.
Ob koncu novembra 2023 je bilo v kobilarni Lipica 377 konj, kar pomeni, da na vsakega prebivalca Lipice odpade več kot osem lepotcev. Lani je bilo prodano 37, leta 2022 pa 62, in leta 2021 56 konj. Vzreja lipicancev poteka poleg v Sloveniji še v Avstriji, Italiji, Romuniji, na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem, Slovaškem in v manjšem obsegu tudi drugod po svetu.
Lipicanci so sicer ena najstarejših kulturnih pasem konj v Evropi in na svetu. Danes poznamo lipicance predvsem kot bele konje. Vendar so v resnici ti večinoma sivi. Lipicanci se skotijo celo temni. Zaradi mutiranega gena pa kmalu osivijo. (F.K.)
