Minil je še en dobro obiskan in „žgeč“ tradicionalni Petrov sejem
Mesto penine in sejmov Gornja Radgona, ki je tudi sploh sejemsko mesto, ni znano samo po ‘komercialnih’ in predstavitvenih sejmih, katere organizira družba Pomurski sejem d.d., temveč tudi z dvema znanima in tradicionalnima etno oz. »verskima« sejmoma. Poleg jesenskega Leopoldovega sejma, je tukaj namreč Petrov sejem, kateri je hkrati povezan s farnim patronom župnije Gornja Radgona – sv. Petrom. In vedno na Patrovo (29.6.), ko v domači cerkvi služijo še posebno sveto mašo, poteka tudi ‘Petrov sejem’, ne glede na to kateri delovni ali dela prosti dan je to. In tako je bilo tudi tokrat, ko so prav na zadnji letošnji junijski torek, ko se v „Mestu heroju“ iz osamosvojitvene vojne, Gornji Radgoni pripravljajo tudi na veliko proslavo 30-letnice osamosvojitve Slovenije, mnogi razstavljalci in prodajalci (in kramarji) iz vse Slovenije in tudi iz tujine ponujali marsikaj – od igle do letala, kot radi rečejo. Sicer pa omenjeni sejem že vrsto let poteka okrog lokalne fontane, na pločnikih in platojih v bližini občinske stavbe, ter na mestni tržnici in tamkajšnjem osrednjem parkirišču. V zadnjem času sicer diskonti ter trgovska središča s poceni robo, zlasti pa nizka kupna moč prebivalstva, ogrožajo prodajalce na sejmu, kljub temu pa se je tudi tokrat na ‘razstavnih’ površinah zbralo veliko prodajalcev in še veliko več kupcev in “kibicerjev”, saj mnogi pridejo le na ogled in klepet s prijatelji, ter seveda „na klobaso in špricar“, in prav hladen špricer in pivo sta še posebej bila priljubljena, saj je v Gornji Radgoni bilo izjemno vroče.
Zanimivo pa je, da so znova bile najbolj iskane navadne sirkove metle, katerih je kljub veliki ponudbi skoraj zmanjkalo. Za eno je bilo treba plačati štiri do pet evrov, za tri pa deset do 12 evrov. V promet so dobro šli tudi nekateri tekstilni izdelki, predvsem spodnjice, pa obutev ter suha roba iz lesa, zlasti štili za kmečka orodja, nekoliko manj pa orodje, spominki in igrače…, še posebej so obiskovalci kupovali sveže sadje, ki so ga trgovci očitno pripeljali s Primorskega in je kljub nekoliko višji ceni bilo vsaj navidezno zelo lepo in kakovostno. Dobro so v promet šli tudi medi in drugi čebelji pridelki, kot rečeno tudi hladno pivo in špricarji, saj je redno „žgalo“. Ker pa tokrat ni bilo dežja so prodajalci bistveno manj iztržili s prodajo dežnikov. Prav zaradi tega je v promet šlo še veliko več pijače in klobas in drugih dobrot ter celo pečenih postrv, enako pa tudi v številnih gostinskih lokalih in stojnicah na sejmu in okolici. Seveda je za med šel tudi sladoled.
Tradicionalno dogajanje na Petrovem sejmu je bilo popestreno z dodatno ponudbo domače in umetnostne obrti posameznikov iz Gornje Radgone, Pomurja in od drugod, izostala ni niti predstavitev raznih društev, zavodov in turističnih informativnih centrov iz Gornje Radgone in sosednjih občin. Posebej zanimivi so bili tudi domači kulinarični izdelki in še marsikaj drugega, s čem so se predstavljala zlasti lokalna društva in organizacije…
