Na reki Muri v Ižakovcih so slovesno namenu predali nov plavajoči mlin, ker je divja Mura prejšnjega uničila
Ižakovci – Potem, ko se je pred dobrima dvema letoma, v začetku oktobra 2022, dokončno sesul stari mlin na Otoku ljubezni v Ižakovcih, ki je bil zgrajen leta 1999, so mnogi bili prepričani, da je z reke Mure dokončno izginil še eden redkih mlinov, ki so spominjali na zgodovino panonske ravnice. K sreči pa se to ni zgodilo in minuli petek, zadnji v letošnjem oktobru so na ižakovskem otoku ljubezni, namenu predal povsem nov plavajoči mlin in brod, ki sta bila v preteklosti že dobro znana in tudi lepo obiskana turistična destinacija, a po težavah, ki so se začele leta 2019, se je mlin leta 2022 zrušil sam vase. Že takrat se je ne le v Ižakovcih in občini Beltinci, temveč v celem Pomurju, začelo razmišljati, kako in kaj naprej. In kaj se je pravzaprav dogajalo, je v petek v pozdravnem nagovoru povedal župan Občine Beltinci Marko Virag. Poudaril je, da se veselijo prelomnega trenutka, ki je plod skupnih prizadevanj lokalne skupnosti, lokalnega okolja, regije, države in Evropske unije. Projekt ReKult – nadgradnja rečne kulturne dediščine na Otoku ljubezni, v sklopu katerega je bil mlin postavljen, je po njegovih besedah dokaz, da so dosegli pomemben cilj pri ohranjanju in oživitvi kulturne in naravne dediščine. „Mlin in brod nista samo simbola preteklosti, ampak predstavljata ključna nosilca trajnostnega turizma, ki povezuje zgodovino, naravo in sodobne pristope,“ kot je zatrdil Virag.
Po njegovem je Mura ponovno postala osrednja točka turističnega utripa, vrnitev mlina in nova postavitev broda na Muro pa pomeni, da bodo obiskovalci od blizu in daleč lahko doživeli edinstvenost te reke, njeno zgodovino in nje vplivno življenje v tem delu Prekmurja. S pomočjo projekta so, po županovih besedah, uspeli ustvariti pristen stik s preteklostjo, hkrati pa so odprli vrata trajnostni prihodnosti. Virag je ob koncu zahvalil vsem, ki so sodelovali pri realizaciji projekta, ter dodal, da pridobitev kliče po dodatnih vsebinah. „Mlin in brod sama po sebi ne moreta živeti brez vsebin, ki jih moramo dodati mi. Naša naloga je, da poskrbimo za razvoj aktivnosti, ki bodo povezane s to dediščino. Na občini Beltinci smo oblikovali turistični program, ki predvideva različne kulturne, izobraževalne in športne dejavnosti, med njimi mlinarjev dan, ko bodo obiskovalci lahko za en dan postali mlinarji in izkusili tovrstno delo. Na Otoku ljubezni smo odprli tudi kolesarnico, kjer si lahko ljudje sposodijo kolo in se popeljejo po občini ali dlje.“
Spregovorila je tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše, ki je skupaj z županom Viragom ter državnim sekretarjem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejanom Židanom, svečano prerezala trak. „Ker imam prekmurske korenine, se še toliko bolj počutim povezano z vašim krajem in razumem pomen današnjega dne,“ je razkrila Jug Jerše, ki je poudarila, da z novim mlinom pri ljudeh ni več praznine, ki jo je bilo čutiti zadnji dve leti, ko mlina ni bilo. Po njenem nova turistična infrastruktura bo spodbudila razvoj Otoka ljubezni in tukajšnjega turizma. „Zavedajte se, da ste največje bogastvo vi, ljudje ob reku Muri. Tudi v Bruslju so opazili, da se občina s prodornimi idejami postavlja na evropski zemljevid, in da se poleg turistične, poslovne in zelene infrastrukture podaja tudi na pot transnacionalnega sodelovanje. Čeprav Občina Beltinci šteje dobrih osem tisoč duš, dokazujete, da majhnost ni ovira za doseganje velikih stvari,“ je še dejala Jug Jeršetova, ki je prepričana, da obstajajo vsi pogoji za avtentično zgodbo in zaželela je, bo Otok ljubezni navdih za nove zgodbe, ki jih bomo ohranjali v pesmih, literaturi ali jih preprosto ohranjali iz roda v rod.
Slavnostni govornik je bil državni sekretar Dejan Židan, ki je v svojem nagovoru spomnil na javni razpis, na katerem je beltinska občina nato uspela in si zagotovila sofinancerska sredstva za nov mlin, ter na ostale nastajajoče turistične zgodbe v regiji, ki bodo pripomogle k še večji promociji in obiskanosti tega dela Slovenije. Židan je izpostavil pomen mlina in broda za turistični razvoj območja in omenil podporo ministrstva: „Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je pred časom objavilo več razpisov za turistične projekte. Beltinci so ena od petih pomurskih občin, ki so uspešno kandidirale, in prva občina, ki ima otvoritev projekta.“ Ostale na razpisu uspešne pomurske občine so še Dobrovnik, Murska Sobota, Radenci in Ljutomer. Poleg teh je po Židanovih besedah v Pomurju pridobilo denar z razpisa ministrstva še 12 zasebnih turističnih subjektov, tako da je v pomurskem turizmu trenutno v teku obsežen investicijski cikel, vreden 45 milijonov evrov. Ta vključuje tudi gradnjo treh hotelov, novih nastanitvenih zmogljivosti, gostišča in pet glampingov.
Jug Jeršetova, Virag in Židan so nato simbolično prerezali trak in simbolično odprli nov mlin in brod, ki ju je blagoslovil beltinski župnik Boris Kučko. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi notranjost mlinarske hiške, v kateri je zbran fotografski material, ki ga je prispeval Pomurski muzej Murska Sobota. V kulturnem programu na otroku ljubezni so nastopili odlična domača pevka Moira in člani domačega pevskega zbora.
Dodajamo, da je vrednost postavitve novega mlina in broda, po besedah župana Marka Viraga znašala 615.000 evrov. Kot je znano je Občina Beltinci s Komuno Beltinci, javnim komunalnim podjetjem, pogodbo o gradnji novega mlina in broda na Muri v višini 475 tisoč evrov z DDV sklenila letos februarja. Pridobili so 350 tisoč evrov iz naslova javnega razpisa ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo, nekaj pa je tudi evropskih sredstev. K obstoječi pogodbi je bil 14. avgusta letos dodan aneks v višini 139 tisoč evrov, tako da je zdaj skupna vrednost projekta skoraj 615 tisoč evrov z DDV.
Dodajmo še, da je pred uradnim odprtjem novega mlina bila v poročni dvorani beltinskega gradu okrogla miza o pomenu sredstev EU za projekte lokalnih skupnosti, in kako do njih priti. Na njej so sodelovali beltinski župan Marko Virag, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše in državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan. Osrednja tema okrogle mize je bil načrt za okrevanje in odpornost NextGenerationEU, v ospredju pa vprašanje, na katera področja so usmerjena sredstva in kakšne priložnosti se odpirajo do izteka obdobja za črpanje sredstev iz omenjenega mehanizma…
