V Renkovcih so Luštne jaslice postavili že četrto leto; Ob jaslicah tudi odlične ideje za novoletna darila
Navkljub trenutni epidemiološki situaciji in ukrepom za zajezitev Covid-19 v Sloveniji, ko so odpadli številni dogodki in prireditve povezane z božično – novoletnim praznovanjem, se ponekod niso izneverili daljši ali krajši tradiciji. December je namreč tukaj in v teh dneh nam pristno praznično vzdušje med drugim pričarajo prijetno druženje na prostem, lučke, okrašena drevesca in adventni venčki, marsikje pa se odločijo še za postavitev jasli. Tako je tudi pri največjem slovenskem pridelovalcu paradižnika Lušt, pravzaprav na Luštni domačiji v Renkovcih, v občini Turnišče. Tam že od leta 2018 decembrski čas popestrijo s postavijo izvirnih jaslic, pri katerih se kot eden izmed pomembnih elementov pojavlja paradižnik Lušt. V sodelovanju s Srednjo šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti iz Celja vsa ta leta namreč pripravljajo izvirne in vedno nekoliko drugačne jaslice. Pravijo, da je december, poleg obdarovanja, tudi čas okraševanja, presenečenj, lepih želja in misli.
In zato, na Luštni domačiji v Renkovcih niso na to pozabili niti letos, čeprav je vse skupaj nekoliko bolj skromno, ob tem letos niso pripravili uradnega odprtja jaslic z blagoslovom. Kot nam je povedal Iztok Rodež, vodja LUŠTne domačije Paradajz d.o.o. v Renkovcih, tudi oni morajo upoštevati veljavna pravila in skrbeti za zdravje ljudi. Zato letos niso vabili niti duhovnikov, ki so v preteklih letih običajno blagoslavljali jasli. „Zato pa smo, v sodelovanju s Srednjo šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti iz Celja, pod mentorstvom profesorice Anje Sotošek, tudi letos postavili čisto prave jaslice, pri katerih smo za postavitev, poleg ostalih naravnih materialov, uporabili tudi paradižnik. Jaslice bodo na ogled do konca leta na Luštni domačiji v Renkovcih.
Ogled Luštnih jaslic lahko obiskovalci popestrijo še s kakšno idejo za nakup novoletnega darila ali pa enostavno z nakupom darilnega Lušt bona, prav tako se v naši kavarni lahko posladkajo z luštnimi in slastnimi sladicami.“ dodaja Rodež.
Kakorkoli že, na Luštni domačiji v Renkovcih je trenutno možno obeležiti praznični čas, na prav svojstven način. Ogledati si je možno domiselne kreacije iz različnih vrst paradižnika in drugih reči, ki jih ponujajo v lepi prodajalni ob izhodu iz podjetja Paradajz, pri čemer plodovi predstavljajo posamezne elemente iz prizora Kristusovega rojstva. Spomniti kaže, da so v času pred korono, visoki predstavniki slovenske katoliške in evangeličanske cerkve opravljala ekumenski blagoslov jaslic iz paradižnika na Luštni domačiji. Pred tremi leti sta tako blagoslov opravila takratni škof Evangeličanske cerkve v Republiki Sloveniji Geza Filo in murskosoboški rimskokatoliški škof Peter Štumpf. Letos tega ni bilo, a si v „deželi paradižnika“ upajo, da korona virus letos zadnjič kroji njihovo in našo usodo. Ob tem vse do konca leta 2021, vabijo na Luštno domačijo v Renkovce, in sicer od ponedeljka do sobote, med 8. in 17. uro, ob slaščicah in raznih napitkih ter ogledu čudovitih jasnici, pa lahko uživate še ob nedeljah in praznikih, med 9. in 16. uro!
Zakaj jaslice? Božič – praznik Jezusovega rojstva
Na božični dan, 25. decembra, se v Katoliški cerkvi praznuje rojstvo Jezusa Kristusa. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka. Natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. (337–352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december. Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja in festivalov. Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija, ko se dnevi začenjajo daljšati, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujemo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakorkoli natančen datum Jezusovega rojstva za krščanske veroizpovedi danes ni več bistvenega pomena, pač pa je glavna njegova vsebina: Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov.
V Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše (opolnoči, ob zori in podnevi), kakršne nima noben drug praznik. Cerkev še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje – vsak duhovnik sme izjemoma opraviti tri maše. Pri polnočni maši je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu in hvalnici angelov, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa, s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija. »Ko Bog v polnosti časov pošlje svojega edinega Sina in Duha ljubezni, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost. Bog sam je večno izmenjavanje ljubezni: Oče, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je deležnost pri tem večnem izmenjavanju« (Katekizem Katoliške Cerkve 221). V liku Jezusa Kristusa, učlovečenega Božjega Sina, najdemo razlago Boga Očeta, ki nam je razumljiva šele po delovanju Svetega Duha, ki je izlit v našo notranjost…
