Spoznavali bodo vinorodni okoliš Štajerska Slovenija, katerega želijo postaviti na svetovni vinski zemljevid
Sredi prihodnjega tedna, v sredo in četrtek, 5. – 6. julija 2023 se obeta izjemen dvodnevni dogodek „Spoznaj vinorodni okoliš Štajerska Slovenija“. Na Ptuju se bo namreč predstavilo 24 vinarjev, združenih v Združenje vinorodna Štajerska, katerega cilj je postaviti Štajersko na svetovni vinski zemljevid. Del programa je mojstrska delavnica Roberta Gorjaka. Posebna atrakcija pa bo arhivski sauvignon, letnik 1921 iz Ptujske kleti. Prizorišča prvega dne dogodka bo najstarejše slovensko mesto Ptuj, in sicer Minoritski samostan, prelep in zgodovinsko pomembnem kraj, ki je tesno povezan z vinarstvom v regiji. Minoriti, ki so leta 1239 ustanovili samostan, so se ukvarjali tudi z vinarstvom, v samostanu je vinska klet. Predstavilo se bo 24 članov združenja. Strokovni domači in tuji javnosti bodo predstavili svoja vina, poudarek bo na letniku 2022. Večerni del bo potekal v prostorih vinske kleti Dveri Pax, del programa pa je tudi ogled minoritske knjižnice, nastanek katere glede na knjižni fond sega v začetek 16. stoletja.
V okolišu prevladuje pridelava belih sortnih vin, od katerih se vse bolj uveljavlja sauvignon, ki je po zastopanosti druga sorta v okolišu (670 ha oz 12,5 % Štajerske). Zaradi svoje atraktivnosti in ugodnih rastnih razmer ima na Štajerskem še gotovo lepo prihodnost. Prav zato bo imela ta sorta posebno mesto na dogodku. Del programa je namreč mojstrska delavnica z naslovom “Vsi obrazi štajerskega sauvignona”, ki ju bo vodil mednarodno uveljavljen in eden vodilnih slovenskih vinskih profesionalcev Robert Gorjak, direktor šole Belvin. Na delavnici bodo udeleženci spoznali razlike med letniki, podokoliši in pristopi pridelave štajerskih sauvignonov. Gorjak poudarja, da je sauvignon ena najbolj sajenih sort, ki odlično uspeva na Štajerskem. Posebnost klime je tudi to, da grozdje doseže tehnološko zrelost že ob zmerni sladkorni stopnji, posledično zmernih alkoholov, pod 13 vol. %. “Dejstvo je, da je skozi zgodovino, pa naj gre za Avsto-Ogrsko ali Jugoslavijo, štajerski vinorodni okoliš vedno v špici. Četudi je sedaj mogoče v senci in ni najbolj popularna regije, gre le za začasno stanje,” je prepričan Gorjak, ki bo na mojstrski delavnici prikazal geografsko raznolikost, značilnosti letnikov 2021 in 2022, tretja tema delavnic pa bo potencial zorjenja. Obiskovalci bodo lahko pokusili dve arhivski vini iz prejšnjega tisočletja, in sicer letnik 1921 (na fotografiji) in 1997. Naslednji dan, v četrtek 6. julija je na programu obisk kleti iz oklice Slovenskih Konjic in Slovenske Bistrice, dogodek pa se zaključi s kosilom v gostilni Gastuž, najstarejši delujoči slovenski restavraciji (od leta 1467).
Vinska entiteta, lahko je regija, država ali vas, mora imeti svojo generično blagovno znamko. Bolj kot je izpostavljena, prepoznana, bolj kot so aktivni njeni nosilci, višja je njena vrednost. Pri tem pomemben dejavnik predstavlja dimenzija – če je geografska entiteta prevelika, se lahko ideniteta izgubi, premajhna pa nima pravega zanosa. “S tega vidika je vinski okoliš Štajerska idealna proporca,” meni Robert Gorjak. Slovenija se še ne najbolje umešča na mednarodni zemljevid vinskega sveta, bistveno bolj aktivne in prodorne so sedaj posamezne vinske regije. Štajerska se je izpostavila lansko leto, ko se se štajerski vinarji, na pobudo strokovnih institucij in skupine vinogradnikov povezali v Združenje vinorodna Štajerska. “Združili smo se vodilni vinogradniki in vinarji z namenom, da skupaj promoviramo vinorodni okoliš, v katerem delujemo. Sedaj imamo 25 članov, vse velike kleti in večino najboljših tržno usmerjenih vinogradnikov ter tri strokovne institucije,” pojasni Božidar Grabovac, predsednik združenja, sicer strokovnjak za vinogradništvo in eden izmed treh partnerjev in soustanoviteljev kleti Verus.
Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija ima bogato zgodovino, dolgoletno tradicijo, izjemne naravne danosti za pridelavo vin ter številne zanimivosti in posebnosti, ki jih širša javnost vse slabše pozna. S tega vidika je kolektivni nastop na trgu izjemnega pomena – samo skupnost lahko doseže pravi domet, ki nudi na dolgi rok verodostojno podporo posameznim blagovnim znamkam. Štajerski okoliš, ki se nahaja na obrobju Alp in Panonske nižine, se pohvali s klimatskimi in talnimi razmerami, ki omogočajo pridelavo odličnih sortnih, večinoma belih vin z jasno poudarjeno sortnostjo in izjemnim aromatskim potencialom. Robert Gorjak, med drugim tudi avtor knjige Slovenija vinska dežela, postreže z zanimivimi podatki: V Sloveniji je posajenih 53 sort vinske trte, od tega je 36 belih in 17 rdečih. Sauvignon, ki je tema mojstrske delavnice, zavzema okoli 7 odstotkov. Sorta, ki sicer prihaja iz Francije, je prišla k nam sredi 19. stoletja. Ljubi hladnejše podnebje, kjer daje zelo aromatiča vina živahnih kislin, prav posebno mesto pa zavzema ravno v Štajerskem okolišu. Štajerska Slovenija je največji vinorodni okoliš v Sloveniji in pokriva okrog 40 % slovenskih vinogradniških površin. Štajerski okoliš ima 6366 ha vinogradov in okoli 887 pridelovalcev vina. Prvi zapis o vinogradništvu na Štajerskem najdemo v dokumentu iz leta 890, v katerem je zapisano, da je Salzburška nadškofinja lastnica posestva blizu Ptuja, na katerem je deset vinogradov. Nesporen primat na Štajerskem imajo bela vina iz aromatičnih sort in predikatna vina, s tradicijo 170 let pa se pohvalijo peneča vina.
V Združenju vinorodna Štajerska so ponosni na vse svoje podokoliše in znamenitosti: Pohorje, strme haloške vinograde, slikovite jeruzalemske terase, zibelko pridelave penin v Radgoni, najstarejše trto na svetu, na tradicijo strokovnega izobraževanja v Mariboru in Svečini, srce sredi vinogradov, najstarejše mesto Ptuj in njegovo vinsko zgodovino. Okoliš ima izjemno bogato zgodovino, dolgoletno tradicijo; trto so tu gojili že Kelti, Rimljani, v vseh obdobjih, v vseh političnih okoliščinah, državah, je vinogradništvo bilo razvito in okoliš je veljal za imenitnega, ne glede na državo, pod katero je spadal. „Z zadnjo spremembo vinske zakonodaje so se nekdanji okoliši Maribor, Haloze, Ljutomer Ormož, Radgona, Kapela, Šmarje Virštanj in Srednje slovenske gorice združili v enoten okoliš Štajerska Slovenija. Kot takega v tem obdobju nismo dovolj predstavljali ne doma, še manj na tujem. Začetek delovanja združenja je gotovo nov mejnik. Dejstvo, da se je združilo 28 vinarjev in da sodelujemo na promociji, je za našo prihodnost zelo pomembno,” pravi Božidar Grabovac, ki zaključuje, da bi si vinarji in vinogradniki želeli še več vinsko turistične in kulinarične ponudbe, ter seveda, da bi si njihovi iniciativi pridružili tudi drugi dobri, tržno usmerjeni vinarji, ter tako s skupnimi močmi obogatijo ponudbo in prispevajo k promociji svojega okoliša. V prihodnosti načrtujejo da bo ta dogodek, ki letos poteka drugič, postal tradicionalen pregled letnika – vsako leto pa bo poudarek na čem drugem – bodisi sorti, posameznem podokolišu ali kakšnem drugem zanimivem momentu.
Sodelujoči vinarji na dogodku so: Albina Frešer (Šmartno na Pohorju), Domačija Brodnjak (Cirkulane), Dveri Pax (Jarenina), Herga (Mihalovci, Ivanjkovci), Hiša Joannes Boštjan Protner (Malečnik), Klet Maro (Ljutomer), Kogl (Velika Nedelja), Meum Winery (Jurij Brumec, Loče), Ptujska Klet Vinarstvo (Ptuj), Puklavec Family Wines (Ormož), Radgonske Gorice (Gornja Radgona), Sanctum (Loče), Statera Wine Estate (Zavrč), Steyer Vina (Plitvica, Apače), Marko Toplak (Winery Toplak, Juršinci), Turizem Vino, Kmetija Ratek (Ivanjkovci), Verus Vinogradi (Ormož), Vina Fleisinger (Sp. Ivanjci), Vina Kobal (Ptuj), Vina Plateis (Jakobski Dol), Vino Gaube (Zgornja Kungota), Vino Krajnc (Ivanjkovci), Vino Leber (Zg. Kungota), Vino Valdhuber (Zg. Kungota), Vino Hlade (Kamnica), Vino Jarc (Zg. Kunguta), Vino Kušter (Zg. Kunguta) in Zlati Grič (Slovenske Konjice).
Združenje vinorodna Štajerska je sicer aktivno pričelo s povezovanjem in skupinskim nastopom tako v Sloveniji kot tudi v tujini lansko leto. Delujejo s ciljem uveljaviti vinorodni okoliš Štajerska Slovenija in ga postaviti na svetovni vinski zemljevid, zato so tokrat v svojo regijo povabili priznane novinarje, vinske pisce in kritike iz osmih držav ter jim pripravili dvodnevno študijsko turo.
