Danes obeležujemo drugi evropski dan travniških sadovnjakov.
Po Evropi danes, zadnji petek v aprilu, poteka obeleževanje 2. dneva travniških sadovnjakov. Z njegovo obeležitvijo se je Slovenija na pobudo Biotehniške fakultete in Zveze sadjarskih društev Slovenije že lani pridružila pobudi delovne skupine za ohranitev travniških sadovnjakov iz Avstrije (ARGE Streuobst). V ta namen so se povezale v delovno skupino vse organizacije, ki si prizadevajo za ohranitev travniških sadovnjakov v Sloveniji. Z obeleževanjem tega dne poudarjajo pomen ohranjanja biotske pestrosti rastlinskih in živalskih vrst in širši družbeni pomen, ki ga imajo travniški sadovnjaki v Evropskem prostoru. Kot poudarjajo na MKGP travniški sadovnjaki predstavljajo identiteto slovenskega podeželja, ustvarjajo mozaično podobo krajine, predstavljajo značilen element kulturne pokrajine v Sloveniji in so dragoceni elementi biotske pestrosti.
Travniški sadovnjaki imajo zaradi tradicionalne, naravi prijazne rabe zelo pomembno vlogo kot življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam. V posameznih drevesih domuje, gnezdi in se prehranjuje več kot 3000 različnih živalskih vrst. So pomemben življenjski prostor za gnezdilke dupel, kot sta veliki detel in zelena žolna, ter druge ptice. Tako z vzdrževanjem in obnovo travniških sadovnjakov prispevamo k ohranjanju življenjskega prostora ptic, med katerimi jih je sedem vključenih na seznam vrst Nature 2000; smrdokavra, veliki skovik, pivka, vijeglavka, pogorelček, rjavi srakoper in črnočeli srakoper. Posamezna drevesa v visokodebelnem sadovnjaku pa niso pomembna samo z vidika ohranjanja populacij ptic, temveč so življenjski prostor za različne rastlinske in živalske vrste, lišaje in mahove. Poleg tega imajo pomembno vlogo pri selitvi živali v prostoru, saj so povezovalni element v pokrajini med gozdovi, travniki in naselji. Izginjanje visokodebelnih dreves pomeni izgubo tradicionalne podobe kulturne krajine, sortne pestrosti in močan upad številčnosti populacij rastlinskih in živalskih vrst, vezanih na visokodebelne sadovnjake. Za te sadovnjake je značilna dvonamenska raba (paša ali košnja travnatih površin ob istočasni pridelavi sadja), pestrost sadnih vrst in sort ter strukturna raznolikost. Ker v travniških sadovnjakih praviloma prevladujejo stare sorte sadnega drevja (na primer bobovec, carjevič, krivopecelj in druge), ti sadovnjaki prispevajo tudi k ohranjanju kmetijske biotske pestrosti in genske raznolikosti…
Pri nas je največ tovrstnih travniških sadovnjakov na Kozjanskem, Goričkem, v Halozah, Zaplani ipd. Še preden je prišla pobuda iz Nemčije, Avstrije, Švice, Luksemburga in Združenega kraljestva, leta 2015 in 2019, so na Goričkem že takoj po ustanovitvi Krajinskega parka Goričko snovali ideje in projekte za ohranjanje viskodebelnih, travniških sadovnjakov, ki tako pomembno prispevajo k živosti narave in slikovitosti kulturne krajine. „Svet nizkega panonskega gričevja je kot nalašč za visokorasla sadna drevesa, ki ne dajejo samo sadeže, temveč nudijo senco na hišnem vrtu, razbijajo moč vetra, dajejo kisik, nudijo zavetje pticam in dupla za gnezdenje, na redko košenem travniku pod drevesi rastejo redke in ogrožene rastline. Vse našteto je prisotno samo takrat, ko se v travniških sadovnjakih ne/naj se ne bi uporablja/lo pesticidov in herbicidov, zato ker so blizu človekovega doma in seveda, ker si nihče ne želi živeti v zastrupljenem okolju? Travniški sadovnjaki z visokimi sadnimi drevesi so v evropskem prostoru vse bolj prepoznani kot pomembni, raznoživi ali biotsko raznovrstni življenjski prostori, ki jih pobudniki praznovanja današnjega dne želijo uvrstiti na svetovni seznam nesnovne kulturne dediščine pod okrilje UNESCA,“ poudarjajo v JZ KP Goričko, kjer so 2. evropski dan travniških sadovnjakov počastili z organizacijo srečanja skupine prejemnikov 1.600 sadnih dreves, ki so bila zasajena v projektu Gorička krajina s sredstvi EU in strokovnjaki sadjereje, ki bodo prikazali rez mladih dreves, ki jim je treba oblikovati krošnjo in rez polzajedalske bele omele na starem drevesu zato, da bo to živelo čim dlje.
Na Goričkem in Kozjanskem je veliko travniški in visokodebelnih sadovnjakov (Foto: Arhiv JZ KP Goričko iin KP Kozjansko)