Tudi letos nadaljujejo z ukrepi za ohranitev travniškega postavneža
Junija letos so zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park (JZ KP) Goričko, na vzhodu KP Goričko, pregledali 3,2 ha travnikov v upravljanju omenjenega zavoda in zasebnih travnikov, ki so življenjski prostor zelo redkemu metulju – travniškemu postavnežu. Namen pregleda je bil poiskati travniško izjevko z jajci ali gosenicami travniškega postavneža. Ob pregledu travnikov so našli in s količki označili 89 takšnih lokacij. Količki bodo služili orientaciji koscem, ki bodo označene rastline obkosili. V juliju, avgustu in deloma septembru se bodo gosenice prehranjevale z listi travniške izjevke in si iz njih naredile t.i. »gnezdo«, pajčevinasto tvorbo, ki jih bo varovala pred vplivi vremena in morebitnimi plenilci, kot so ptice. Na tak način bodo gosenice lahko varno rastle in se v letošnjem koledarskem letu razvijale do stopnje, ko se bodo jeseni, pred neugodnimi zimskimi razmerami, umaknile v tla in se zabubile.
»Gnezda« gosenic travniškega postavneža so v JZ KP Goričko sicer pričeli označevati že leta 2018 v okviru projekta Gorička krajina. Ukrep se je za ohranjanje populacije travniškega postavneža na Goričkem izkazal za ustreznega, saj se je število najdenih gnezd gosenic iz leta v leto povečevalo. Letos so sicer našli manj gnezd oziroma hranilnih rastlin z jajci in gosenicami kot v lanskem letu. Domnevajo, da je za to krivo neugodno vreme z nadpovprečno veliko dežja v mesecu maju, ko odrasli metulji odlagajo jajčeca. Hkrati pa so bili travniki s travniško izjevko, v času izletavanja metuljev iz tal, deloma poplavljeni.
Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) velja za enega najredkejših in hkrati najbolj ogroženih metuljev v KP Goričko. Tudi drugod po Sloveniji in Evropi populacije postavneža na mokrotnih travnikih drastično upadajo. Travniški postavnež je do 4,5 cm velik metulj iz družine pisančkov ima zgornjo stran kril oranžno-rjavo lisasto. Značilni vzorec črnih pik je viden na zgornji in spodnji strani zadnjih kril. Je enogeneracijska vrsta, kar pomeni, da se odrasli metulji pojavijo le enkrat na leto v obdobju od sredine maja do sredine junija. Samice jajčeca odlagajo v velikih skupkih na spodnjo stran listov hranilne rastline gosenic travniške izjevke (Succisa pratensis). Gosenice imajo šest stadijev, ki se razlikujejo po velikosti in obarvanosti, saj se gosenice med temi stadiji levijo. Gosenice so v prvih stadijih svetle barve, kasneje postanejo črne in zrastejo do 2,7 cm. Prvi trije stadiji so v poletno-jesenskem času pred hibernacijo, trije nastopijo po zimskem mirovanju. Za prve štiri stadije je značilno, da se gosenice zadržujejo v skupinah. Gosenice so tako poleti in jeseni v večjih skupinah znotraj gostih varovalnih mrež, ti. gnezdih, grajenih okoli listov izjevke. V teh gnezdih so gosenice varne pred plenilci in objedajo liste. Jeseni spletejo močno mrežo tik nad tlemi pod rozetami listov in pričnejo z zimskim mirovanjem. Spomladi gosenice gosenice zbudijo v četrtem stadiju in sčasoma pričnejo živeti posamič. Konec marca ali v začetku aprila se gosenica zabubi in že konec aprila lahko na mokrotnih travnikih vidimo prve metulje. Višek aktivnosti odraslih metuljev je v prvi polovici maja.
Hranilna rastlina gosenic na Goričkem je izključno travniška izjevka, ki uspeva predvsem na vlažnih travnikih. Na zahodu Slovenije travniški postavnež živi tudi na bolj suhih travnikih, kjer se gosenice hranijo z navadnim grintavcem (Scabiosa columbaria), njivskim grabljiščem (Knautia arvensis) in redkeje tudi s trpotci, naprstci in jetičniki. Podobno velja za populacije travniškega postavneža, ki živijo v gorskem svetu. Odrasli metulji nektar iščejo predvsem na rumeno cvetočih rastlinah, kot je spomladi cvetoča ripeča zlatica.
Razširjenost in ogroženost travniškega postavneža
Razširjen je v Evropi in Aziji. V Sloveniji je sicer splošno razširjen in se pojavlja tudi v višjih legah, vendar je redek. Gorička populacija velja za izolirano. Najbližja populacija je v NP Őrség, kjer varstvu postavneža namenjajo veliko pozornosti. Žal je vrsta slabo mobilna in za razširjanje potrebuje povezane travniške habitate. Ogroža ga predvsem intenziviranje rabe travnikov – prepogosta in prezgodnja košnja, ravno v času odlaganja jajčec ter gnojenje travnikov, ki povzroča izginjanje hranilnih rastlin. Ustreza mu pozna košnja ali puščanje nepokošenih pasov s travniško izjevko, kjer gnezda niso podvžena košnji. Višina rezi bi naj bila na 10 cm. Ogroža ga tudi splošna izguba življenjskih prostorov, saj so ravno moktrotni travniki najbolj podvrženi spremembam s spreminjanjem vlažnostnih razmer zaradi osuševanja zemljišč in regulacije vodotokov. Vplivi podnebnih sprememb dodatno prispevajo k spreminjanju in slabšanju razmer za travniškega postavneža.
Travniški postavnež sodi med najbolj ogrožene metulje pri nas (Foto: Gregor Domanjko)