V hiši v Črešnjevcih 236, ki stoji tik ob cesti Gornja Radgona – Norički Vrh – Police, se je 29. januarja 1790 rodil duhovnik Anton Krempl, ki se je veliko ukvarjal s pisateljevanjem, pesništvom, bil pa je tudi domoljub in narodni buditelj. Tako danes v nedeljo 29. januarja poteka 233 let od njegovega rojstva. Krempl ni dolgo živel, saj je umrl v 54. letu starosti, pokopan pa je na pokopališču v Mali Nedelji. Po njem nosi ime tudi tamkajšnje kulturno društvo. Sicer pa je Anton Krempl najbolj poznan po svojem delu Dogodivšine štajerske zemle z posebnim pogledom na Slovence. Anton Krempl se je med prvimi na območju sedanje Slovenije lotil pisanja v gajici in pisanja v domačem ljudem znanem jeziku, torej v prleškem narečju. Avtor prispevka posedujem tovrstno kopijo knjige. Danes pogosto pozabljamo vrednote Antona Krempla za prebujanje slovenskega duha in sploh za kulturno rast Slovencev tistega časa.
Rojstno hišo Antona Krempla lepo vzdržuje družina Klemenčič. Njihovi predniki so namreč to kupili v letu 1937. Na pročelju hiše je Kulturno društvo Peter Dajnko iz Črešnjevcev v letu 1974, to je ob 130. letnici Kremplove smrti, odkrilo spominsko ploščo. Osrednji takratni govornik je bil akademik dr. Anton Slodnjak. Ob tej priliki pa je dr. Rudolf Trofenik, rojak iz Male Nedelje, sicer takrat živeči v Münchenu, opravil tudi ponatis knjige Dogodivščine štajerske zemle s posebnim pogledom na Slovence.
Antonu Kremplu v spomin stoji v Mali Nedelji ob tamkajšnji cerkvi spomenik. Spodaj navedeni verzi na spomeniku, so »delo« slovenskega pesnika Antona Aškerca.
Počivaj mirno, narodnjak ,
v gomili častni svoji, davni!
Saj zemlja je slovenska tu,
kjer spavaš ti, Anton naš slavni !
A narod le – učiš nas ti –
ki zemljo svojo ljubi, brani,
ki dela, trudi se za njo,
zasluži, da si jo ohrani.
S tem zapisom želimo vsaj nekoliko obuditi spomin našega za tiste čase pomembnega rojaka. Žal Anton Krempl v svoji nameri, da bi bila prleščina uradni slovenski jezik, ni uspel. (F.K.)
Fotografije: Franci Klemenčič