V Kranju so podelili nagrado (Jelka Pšajd), priznanje in listino, ki nosi ime po Matiji Murku
Slovensko etnološko društvo (SED) je nagrado, priznanje in listino, ki nosijo ime po enem prvih pobudnikov zbiranja etnološkega gradiva v Sloveniji Matiji Murku, je letos podelilo na slovesnosti v Vojnomirovi dvorani Gorenjskega muzeja v Kranju. V gorenjsko prestolnico je članice in člane SED povabila lanska prejemnica Murkove nagrade za življenjsko delo, upokojena sodelavka Gorenjskega muzeja, mag. Tatjana Dolžan Eržen, tokrat tudi slavnostna govornica. Letošnjo komisijo za podelitev nagrade, priznanja in listin so sestavljali: dr. Tomaž Simetinger (predsednik), dr. Katalin Munda Hirnök, Milan Trobič in dr. Špela Ledinek Lozej. Predsednik komisije je tudi predstavil letošnje nagrajence.
Murkovo nagrado za življenjsko delo, ki se podeljuje za znanstvene in strokovne dosežke na področju etnološke vede na Slovenskem je za leto 2025 prejela muzejska svetnica v Pomurskem muzeju Murska Sobota Jelka Pšajd, ki mimogrede izvira prav iz Kranja. Izbrala sta jo omenjeno društvo in Komisija za Murkove nagrade, priznanja in listine. Kot so zapisali v obrazložitvi, si je prejemnica nagrado zaslužila na podlagi izjemnih raziskovalnih, muzeoloških, znanstvenih in strokovnih dosežkov, ki so pomemben prispevek k sodobni slovenski etnologiji.
Jelka Pšajd je etnologija, ki preučuje pretekle načine življenja v pomurskem prostoru, zbira in zapisuje življenjske zgodbe ljudi iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric (tudi Pohorja in Kozjanskega), raziskuje nekdanja rokodelska opravila in obrti ter prehransko dediščino in še posebej vlogo žensk na podeželju, pri čemer osebne pripovedi žensk snema in dokumentira. Je avtorica številnih člankov v strokovni periodiki ter samostojnih knjig. Za svoje delo je prejela tudi Valvasorjevo priznanje in priznanje “Za Porabje” Zveze Slovencev na Madžarskem. Kot rečeno je zaposlena v Pomurskem muzeju Murska Sobota, ki je eden izmed pokrajinskih muzejev v Sloveniji. Sam muzej je bil ustanovljen leta 1955 in se od ustanovitve nahaja v renesančnem gradu sredi soboškega mestnega parka. Muzej skrbi za varovanje kulturne dediščine v Pomurju…
Letošnja nagrajenka za življenjsko delo je rojena 29. julija 1973 v Kranju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1999 diplomirala iz sociologije kulture, etnologije in kulturne antropologije. Od leta 2004 je redno zaposlena v Pomurskem muzeju v Murski Soboti. Proučuje nematerialno in materialno kulturo preteklega načina prazničnega in vsakdanjega življenja na širšem območju severovzhodne Slovenije. Zanima jo zbiranje nematerialne dediščine (pripovedke, vraže, različna znanja, šege …). Raziskuje, zbira in zapisuje življenjske zgodbe Prekmurcev, Štajercev in Porabcev (osebne stiske, zakonsko življenje žensk, doživljanje menstruacije kot tabu teme, življenjske zamere …). Veliko se ukvarja z rokodelstvom, obrtmi in domačimi dejavnostmi, kulturo prehranjevanja. Poseben strokovni izziv ji pomeni dokumentiranje in vizualno snemanje osebnih pripovedi o vlogi žene na podeželju.
Je avtorica več razstav in publikacij. Zadnja leta kot snemalka v Pomurju (na Koroškem kot zunanja sodelavka Zavoda za gozdove Slovenije, enota Radlje ob Dravi) vizualno dokumentira rokodelske dejavnosti, življenjske zgodbe, kmečko in delavsko življenje, prehransko dediščino – priprava različnih jedi. Rezultat snemanja je preko 40 samostojnih (zaključenih in zmontiranih) enot dokumentarnih videoposnetkov iz Pomurja, Slovenskih goric, Obsotelja, Pohorja in Kozjaka.
Pripravila je večje avtorske razstave s katalogom: Hetiške tkanine in vezenine, HA, düša je bila umetniška, Škrinje so se ohranile, ljudje so že davno odšli, Stenski prti, dediščina mojih mame in babice, Čez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oči. Bila je soavtorica razstavi Radgonski mostovi in avtorica manjših društvenih in muzejskih razstav na terenu: Zbiralci, Kupinarji v Renkovcih, Lončarstvo v Filovcih, Büjraštvo na reki Muri, Ciglarstvo na Melincih.
Kot etnologinja Pomurskega muzeja Murska Sobota redno ali občasno strokovno sodeluje tudi z različnimi pomurskimi institucijami: Lončarska vas Filovci, Center DUO Veržej, osnovne šole in vrtci, posamezni rokodelci, Krajinski park Goričko, Zveza Slovencev na Madžarskem, lokalna kulturna in turistična društva, Zavod za turizem in kulturo Beltinci, Zavod Kocljevina v Prosenjakovcih, Ljudska univerza Murska Sobota, Društvo invalidov Murska Sobota, Ljudska univerza Ormož, Mozaik – društvo za socialno vključenost Murska Sobota, Univerza za tretje življenjsko obdobje. Bila je tudi strokovni vodja folklorne skupine Destrnik, folklorne skupine Anton Stefanciosa Rogatec, za kratek čas tudi folklorne skupine Gornji Senik pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem.
Etnološke članke je pripravljala (ali pripravlja) za časopise Naša žena, Občan, Panonski letopis, Porabski koledar, Zgodovinski listi, Svet in ljudje, Vestnik, Zbornik soboškega muzeja in spletni strani S podeželja.si ter Slovenija.Svet…
Jelka Pšajd je prijela najvišje „odličje“ strokovnega društva (Foto: SED)