Skip to content

Modra kavčina z Lenta poslej tudi ob ljutomerski gimnaziji

Ob 60-letnici Gimnazije Franca Miklošiča posadili potomko najstarejše trte na svetu

Ljutomer z okolico, zlasti hhribčki proti Ormožu in hrvaški meji, ima bogato tradicijo vinogradništva in vinske kulture. Tudi bivši in sedanji dijaki ter zaposleni Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) rastejo iz te tradicije. Tudi zato je GFML je ponosna prejemnica potomke najstarejše trte na svetu, ki že več kot 450 let raste ob reki Dravi na mariborskem Lentu. Mestna občina Maribor vsako leto namreč izbere določeno število prejemnikov, ki predhodno zaprosijo za cepič trte. In sajenje potomke na zelenici v bližini stavbe ljutomerske gimnazije je bilo še posebej slovesno. Trto sta posadila ravnatelj GFML Zvonko Kustec in predsednica dijaške skupnosti Doroteja Bojnec, ob asistenci skrbnika najstarejše trte v Mariboru, Staneta Kocutarja, znanega radijskega novinarja. Za skrbnika trte je bil imenovan Franc Čuš, pomočnik ravnatelja, prof. zgodovine in geografije ter vodja aktiva družboslovcev GFML.

Bogastvo vinogradniške tradicije na ljutomerskem območju se kaže tudi v bogati društveni tradiciji in dejstvu, da so ljutomersko gimnazijo obiskovale kar štiri slovenske vinske kraljice in veliko število društvenih vinskih kraljic. Društvo Kelih, ki ga vodi Tjaša Kos, prav tako vinska kraljica Slovenije in bivša dijakinja GFML, je nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije. Na prireditvi je bila poleg Tjaše Kos tudi bivša vinska kraljica Slovenije Tadeja Bratuša. Prisotne je nagovorila aktualna vinska kraljica Društva vinogradnikov in ljubiteljev vin Ljutomer ter prav tako naša bivša dijakinja Sandra Kaučič, ki je bila letos okronana za Martino XXI. Trti v bogato življenje so zapeli pevci združenih oktetov Arion in Ljutomerskega okteta.

Poleg zaposlenih in dijakov so sajenju prisostvovali tudi predstavniki organizacij oz. lastniki potomk najstarejše trte, ki rastejo v naši okolici: v atriju Mestne hiše, na hipodromu, pred zidanico na Železnih Dverih, pred Miklošičevo domačijo.

Fotografije: Arhiv GFML

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja