Upravo stavbo Radgonskih goric še pozno jeseni krasijo okenske rože; Jih zalivajo z janževcem?
Mesec oktober, kateri ima staro slovensko ime vinotoč, je znanilec jeseni, še zlasti njegov konec. Grozdje je že zdavnaj potrgano, mošt se dokončno spreminja v vino, saj se bliža sv. Martin. Listje trte se je že obarvalo v čudovite jesenske barve. Tako je pogled na vinske gorice tudi v tem obdobju nadvse lep, enako pa je tudi pogled na upravno poslopje Radgonskih goric, ki se nahaja v Jurkovićevi ulici, nekdaj imenovani Gornji gris, v Gornji Radgoni. Nekoč živahna ulica, kjer so delovali številni obrtniki, gostinci in trgovine, je danes skoraj mrtva. Začetek ulice iz smeri mesta so lepo vzdrževane večje zgradbe: Šlebingerjeva hiša, župnišče in že omenjena upravna zgradba podjetja Radgonskih goric.
Slednjo vsako leto krasijo okenske oz. balkonske, rože, ki s svojim cvetenjem krasijo pročelje zgradbe. Gotovo po zaslugi »negovalk«, ki skrbijo, da celo leto cvetijo. Čeprav gre oktober h koncu fotografija prikazuje, kako se rože upirajo vse hladnejšim jesenskim dnem. Starejša soseda, ki „vinogradniške“ rože vsakodnevno občuduje, enako kot tudi mnogi drugi mimoidoči, ter tudi zaposleni v notranjih prostorih, nam je dejala, da rože na upravni zgradbi Radgonskih goric tako bujno cvetijo, ker jih zalivajo z od sonca razvajenim janževcem. To sicer ne držim, vsekakor pa drži, da so rože deležne dobre oskrbe tistih, ki jih vsako leto sadijo, jih zalivajo in zanje sploh lepo skrbijo.
Upravno stavbo Radgonskih goric še zdaj krasijo okenske rože (Foto: Ludvik Kramberger)